Lani država plačala več kot milijon za odškodnine

Ljubljana – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je v zadnji sodbi šestim izbrisanim prisodilo po 20.000 evrov odškodnine, vsako leto Slovenijo zaveže k plačilu še številnih drugih odškodnin. Tako je državno pravobranilstvo (DP) lani iz proračuna plačalo 1,35 milijona evrov.

ESČP je lani Sloveniji vročil 90 zadev zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, kršitev pravice do poštenega sojenja in kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov. DP je tako imel lani v obravnavi skupaj 501 zadevo, ki jo je v preteklih letih prejel od ESČP, zaključil pa je 191 zadev. Osem zadev je bilo zaključenih s sodbo ESČP, od tega je bilo sedmim pritožnikom dosojeno pravično zadoščenje v denarni odškodnini v skupnem znesku 28.400 evra. Zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku je bilo 131 zadev končanih s sklenitvijo zunajsodne poravnave s pritožniki v denarni odškodnini v skupnem znesku 267.833,80 evra. Za 52 zadev je ESČP ugotovil, da so pritožbe očitno neutemeljene in kot takšne nedopustne ali pa jih je zaradi drugih razlogov izbrisal s seznama. Ob koncu leta je tako ostalo nerešenih še 307 zadev.

Koliko plačuje država

Po obdobju povečevanja prejetih zadev od leta 2007 do 2010 se je lani število zmanjšalo. Zmanjšalo se je število pritožb zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kar je posledica sprejetja zakona, ki je tudi po oceni ESČP učinkovito notranje pravno sredstvo za varovanje te pravice, zato ESČP te pritožbe odstopa v reševanje Sloveniji. Povečevalo pa se je število pritožb zaradi kršitev drugih konvencijskih pravic. ESČP je vročil Sloveniji več pritožb zaradi kršitev pravic v postopkih o prekršku ter pritožb iz naslova kršitev v postopkih iz naslova družinskih zadev. Vročena pa je bila tudi pritožba desetih nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih. Doslej je bilo na ESČP vloženih že 430 tovrstnih pritožb najemnikov.

DP je lani za odškodnine plačalo 1.357.374 evrov (leta 2010 pa 1.561.730 evrov). Od tega 12.200 evrov za odškodnine po sklenjeni prijateljski poravnavi, 26.005 evrov za odškodnine na podlagi sodb ESČP, 894.155 evrov za odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku, 51.191 evrov za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, 327.756 evrov za odškodnine neupravičeno obsojenim ter 46.067 evrov za odškodnine iz naslova napačnih sodnih odločitev.

Samo za sodbe ESČP je Slovenija v sedmih letih, od zadeve Lukenda, izplačala 829.621,28 evra odškodnin. Do konca letos pa bo pritožnikom izplačala še 151.047 evrov, saj mora država plačati odškodnino v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. V ta znesek niso vključeni še sodni stroški, ki jih pritožnikom prisodi ESČP, ki samo v primeru sodbe izbrisanih znaša 30.000 evrov. Lani pa je bilo za plačilo sodnih stroškov porabljenih 107.958 evrov.

Cilj je nadaljnje zmanjševanje sodnih zaostankov

Minister za pravosodje Senko Pličanič je v dneh pred sodnimi počitnicami v pismu predsedniku vrhovnega sodišča in vsem predsednikom sodišč napovedal spremembe v pravosodju, ki bodo odločilno pripomogle k zmanjševanju sodnih zaostankov in učinkovitejšemu sojenju. Za učinkovito sodstvo je treba uvesti mehanizme novega sodnega menedžmenta. Treba je zagotoviti jasno odločevalsko linijo oziroma linijo odgovornosti od predsednika vrhovnega sodišča do predsednikov vseh nižjih sodišč ter od generalnega sekretarja vrhovnega sodišča do vseh direktorjev nižjih sodišč. Sodnike je treba razbremeniti vseh birokratskih obveznosti, da se bodo lahko bolj posvetili sojenju. Na področju zakonodaje je napovedal prenos pristojnosti za odločanje v nepravdnih zapuščinskih zadevah s sodišč na notarje, z dokončanjem reforme kazenskega postopka pa prenos pristojnosti za preiskovanje na državno tožilstvo. Pomembni koraki bodo storjeni tudi s postopno informatizacijo sodnih postopkov, s katero bodo sodišča razbremenjena nepotrebnih administrativnih opravil.