Lendavski župan zahteva ukrepanje vlade

Lendava – Zaradi načrtovanega pridobivanja zemeljskega plina s hidravličnim drobljenjem na Petišovskem polju lendavski občinski svetniki zahtevajo ukrepanje vlade. Prepričani so, da je bila v postopkih pridobivanja dovoljenj javnost popolnoma izključena.

Medtem izvajalci za angleško družbo Ascent resources nadaljujejo vgradnjo naprav v plinski vrtini v Čentibi in Petišovcih in usposabljajo povezovalne cevovode do obstoječe centralne plinske postaje. Vrtini so s pomočjo hidravličnega drobljenja izvrtali že lani, plin pa nameravajo začeti poskusno črpati letos.

Predvsem v ZDA v zadnjem času vse pogosteje nasprotujejo uporabi omenjene metode zaradi domnevno škodljivih zdravstvenih posledic, onesnaženj podtalnice in manjših potresnih sunkov, ki da jih povzroča. Na slabe ameriške izkušnje vse bolj opozarjajo tudi skupine in posameniki pri nas in zahtevajo pojasnila, študije in zagotovila o varnosti postopka.

Popolnoma izključena zainteresirana javnost

Danes so o tem razpravljali tudi lendavski občinski svetniki, ki jih moti to, da je bila v postopkih pridobivanja ustreznih dovoljenj za vrtanja in začetek izkoriščanja plina na Petišovskem polju popolnoma izključena zainteresirana javnost. Iz obeh vrtin bodo vsak dan načrpali več kot 380.000 kubičnih metrov plina, kar je pod mejo pol milijona kubičnih metrov, nad katero je potrebno okoljevarstveno soglasje. Pri njegovem pridobivanju pa bi morala sodelovati tudi javnost. Župan Anton Balažek in svetniki menijo, da je meja namenoma postavljena tako, da se izloči javnost. Kljub temu bodo zahtevali izdelavo študije vplivov na okolje. »Izkoriščanje plina v teh krajih ne more biti samo stvar energetskih lobijev, ampak vseh nas,« pravi Balažek.

Županu se odgovorna in vsestranska obravnava hidravličnega drobljenja zdi dobra priložnost, da država v Lendavi in okolici opravi popravni izpit iz skrbi za okolje in za prebivalce, saj do zdaj nihče ni poskrbel za odpravo okoljskih bremen desetletja dolgega izkoriščanja ogljikovodikov, ki jih je v teh krajih opravljalo državno podjetje Nafta. »Zdaj bi država Nafto rada prodala, okoljska bremena pa bodo ostala,« pravi Balažek in dodaja, da je odpravljanje starih okoljskih grehov naftarjev, sanacijo podjetja Nafta in zagotavljanje varnosti izkoriščanja zemeljskega plina treba obravnavati skupaj.

Lendavska občina bo od države najprej zahtevala takojšnje kratkoročno ukrepanje – izdelavo študije o vplivih izkoriščanja plina na Petišovskem polju na okolje, v nadaljevanju pa upoštevanje ugotovitev študije, ki jo je naročil evropski parlament in ki opozarja na nevarnosti hidravličnega drobljenja skrilavcev ter na pomanjkljivo zakonodajo Evropske unije in njenih posameznih članic. Zahteve bo občina poslala predsedniku vlade Janezu Janši, pričakujejo pa tudi obisk pristojnih ministrov. Če vlada njihovega poziva ne bo upoštevala, so svetniki napovedali stopnjevanje pritiska.

Niso ugotovili negativnih učinkov na okolje

Medtem koncesionar za izkoriščanje mineralnih surovin v Murski depresiji Geoenergo in družba Ascent Resources, ki je pogodbeno prevzela tehnično izvedbo in izkoriščanje plina, pravita, da imajo za vrtanje in izkoriščanje plina vsa potrebna dovoljenja in da nevarnosti pri vrtanju in frakturiranju peščenjakov v globini 3500 metrov ni. Vse delajo popolnoma v skladu z okoljsko, rudarsko in drugo zakonodajo, kar je potrdila tudi rudarska inšpekcija, ki je samo v zadnjem mesecu opravila dva strokovna pregleda, pravijo pri Geoenergu. V Sloveniji je hidravlično drobljenje v uporabi že petdeset let, tehniko pa so pri več kot 160 izvrtanih vrtinah uporabili vsaj 28-krat in do danes niso ugotovili negativnih učinkov na okolje, so še zapisali v sporočilu za javnost.

To trditev je danes med razpravo lendavskega občinskega sveta postavil pod vprašaj svetnik Aleksander Marič, ki se kot bivši zaposleni v Nafti Lendava spomni, da je pri vrtanju in frakturiranju vrtine v Petišovcih nastala razpoka, iz katere je začel uhajati zemeljski plin. Zgodilo se je tudi, da je v vodnjak v Petišovcih začela iztekati surova nafta.