Tiskane izdaje
Maribor - Jubilejni 20. poletni festival Lent, ki je izzvenel v prvih nedeljskih urah, je tudi v zadnjih dneh ponudil nekaj atraktivnih nastopov; v petek zvečer je na glavni oder na Dravi stopil Magnifico, sinoči pa za piko na i še eden največjih blues kitaristov Lucky Peterson.
»To, kar bomo danes izvajali, boste slišali prvič,« je občinstvo, ki je skoraj povsem napolnilo glavni oder, nagovoril Magnifico. V Mariboru je namreč premierno nastopil skupaj s srbskim vojaškim orkestrom Stanislav Binički (avtor slavnega Marša na Drini), s katerim je preživel minuli dve leti svojega ustvarjanja.
Na Lentu so postregli z uspešnicami iz filma Montevideo, Bog te video - glasbo za ta režijski prvenec Dragana Bjelogrlića je ustvaril prav Magnifico - na dobro uro trajajočem koncertu pa je zapel še nekaj svojih hitov, v srbščini in »preoblečenih« v orkestralno maniro. Sodeč po odzivu si je občinstvo želelo kakšnega več.
Sinoči je Magnifico (brez orkestra) nastopil še na manjšem Jurčkovem odru, na Večerovem odru so navdušili Zoran Predin & Cover Lover, pod žarometi glavnega odra pa je požel aplavz Lucky Peterson.
Ta ameriški mojster kitare, orgel in mikrofona slovi po svojih živahnih in vročekrvnih nastopih, ki nikogar v občinstvu ne puščajo hladnega.
Največji slovenski poletni festival je sicer letos ostal zvest svoji tradiciji in je obiskovalcem ponudil nepregledno množico vizualnih in akustičnih dražljajev (tudi najrazličnejših vonjev in okusov), zaradi Evropske prestolnice kulture pa je bil zatrpan program še posebej ambiciozen.
Tako smo v šestnajstih festivalskih dneh na Lentu videli kar nekaj glasbenih zvezd, na mestnih ulicah in trgih pa spektakularnih nastopov uličnih umetnikov.
»Prvi vtis je, da je bil festival uspešen. Program je šel lepo skozi, videli bomo, kaj bo to pomenilo na koncu, ko ga bomo morali plačati,« je povedal direktor mariborskega Narodnega doma Vladimir Rukavina, ki je zelo zadovoljen tudi z obiskom. »Kljub temu da je del festivala sovpadel z evropskim nogometnim prvenstvom, ki bi lahko precej oklestilo obisk, smo imeli hvala bogu skozi polna prizorišča.«
Pravtako se Rukavini letos ni treba pritoževati čez vreme. »Res nam je služilo. Celo takrat, ko je Macy Gray pela na glavnem odru in je malo deževalo ob začetku in na koncu, je izpadlo tako, da smo imeli nekakšen specialen šov, ko je Macy plesala na dežju z vsemi ostalimi obiskovalci.«
Ob tej ameriški pevki je Rukavina med vrhunci omenil še video mapping na pročelje Narodnega doma (projiciranje slik o razvoju festivala skozi dve desetletji), folkart z zasedbo z vseh kontinentov, ulična gledališča itd.
»Težko je izpostaviti posamezne dogodke, saj je vsakemu človeku nekaj malo bližje, bistveno pa je, da se je vse skupaj v Mariboru dalo videti,« je dejal Rukavina. Koliko ljudi je »lentalo«, kot so pohajanje po festivalu poimenovali organizatorji, ti še ocenjujejo, je pa bilo med obiskovalci opaziti ogromno tujih turistov.
Zelo dobro obiskan je bil tudi art kamp v mariborskem mestnem parku, kjer je uživalo tisoče ljudi, dogajanje pa tam tudi po spustu festivalskega zastora ne bo čisto zamrlo, saj bodo del vsebine art kampa (čitalnico na jasi) ohranili do konca poletja.
****
Magnifica, ki je v Maribor pripeljal Srbski vojaški orkester Stanislava Biničkega in z njim predpremierno izvedel glasbo iz filmske uspešnice Montevideo, Bog te video, smo povprašali o tem nenavadnem sodelovanju in bližajoči se turneji.
Za kakšno sodelovanje s srbskim vojaškim orkestrom gre?
Z njim sem posnel glasbo za film Montevideo, Bog te video, režiserski prvenec Dragana Bjelogrlića. To je projekt v produkciji filmske hiše Intermedia Network. Film bo imel dva dela, pripravili pa so tudi televizijsko serijo, dokumentarni film, monografijo, razstavo, album in koncerte.
Projekt Montevideo, Bog te video je stekel leta 2010. Z njim so želeli počastiti 80 let od prvega svetovnega nogometnega prvenstva leta 1930 v Montevideu v Urugvaju ter osem desetletij od največjega uspeha jugoslovanskega in srbskega nogometa, saj je reprezentanca Jugoslavije takrat osvojila tretje mesto. Kako so film Montevideo, Bog te video sprejeli gledalci?
To je bil najuspešnejši film v Srbiji v zadnjih 20 letih. Samo v Srbiji si ga je ogledalo več kot pol milijona ljudi.
Vendar ga v Sloveniji še nismo videli.
Meni res ni jasno, kako to, da se niso mogli dogovoriti za distribucijo. To je le prvi del, te dni pa se snema drugi del, v katerem je še nekaj mednarodnih filmskih zvezd, kot je hollywoodski zvezdnik Armand Assante, evrozvezda Branko Đurić Đuro, svoj glas pa bo posodila Almodovarjeva muza Luz Casal. Končan bo jeseni, takrat pa bo izšel tudi album in obeta se še nastop v Ljubljani.
Glasbo za oba filma sem posnel s filharmoničnim orkestrom, to je Srbski vojaški orkester Stanislava Biničkega, ki je dobil ime po avtorju slavnega Marša na Drini. To je najstarejši evropski vojaški filharmonični orkester, njegov dirigent pa je major Igor Mitrović. Tudi glasba iz filma je zelo uspešna in bo izšla na plošči, nastop v Mariboru pa je naš predpremierni koncert. Album bo izšel jeseni ob premieri drugega dela filma.
Kako je bilo snemati z vojaškim orkestrom?
Orkester ni zelo velik, njegova posebnost pa je v zvoku, ima neki kabarejski prizvok, če bi ga opisal po zahodnoevropsko, oziroma kafanski prizvok, če bi rekel po vzhodnoevropsko. Našli smo se na skupni valovni dolžni, ujeli smo se in zelo dobro nam gre. Država mi je dala orkester in lahko z njim počnem, kar hočem. (Smeh.)
Ste imeli že kaj nastopov?
Pravzaprav smo imeli le televizijski koncert na srbski nacionalni televiziji. V Beogradu bo velik koncert ob premieri drugega dela filma. Da bo vse bolj spektakelsko.
Odhajate na skupno evropsko turnejo. Kjer vse boste nastopili?
To je naš namen, za nekaj nastopov v Italiji in Nemčiji že imamo ponudbe. Vendar je to velik organizacijski zalogaj. Orkester je namreč državna inštitucija.
Boste z orkestrom nastopili še kje v Sloveniji?
Po beograjskem koncertu jeseni načrtujemo nastop v Ljubljani, verjetno v Cankarjevem domu.
Predstavili ste tudi novo spremljevalno skupino. Je kitarist Robi Pikl odšel svojim glasbenim vizijam naproti s skupino Manouche?
Ja. Člani moje spremljevalne skupine imajo praviloma še svoje projekte, tako da zmanjka energije in časa za vse. Zato smo se odločili za zamenjavo in zdaj me spremljajo producent in bobnar Schatzi, kontrabasist Jan Gregorka, violinist Matija Krečič in saksofonist Matej Kuzel. To je normalen proces v življenju neke skupine.
(Zdenko Matoz)
