Tiskane izdaje
Celje - Samomorilski količnik - število samomorov na 100.000 prebivalcev letno - je v Sloveniji v zadnjih petih letih nespremenjen in presega 25, kar pomeni 25 in več samomorov na 100.000 prebivalcev letno. Direktor Inštituta za varovanje zdravja RS Andrej Marušič je povedal, da zaradi samomora letno umre okrog 600 ljudi, s čimer je Slovenija v Evropi in svetu v samem vrhu - v skupini desetih držav z najvišjim samomorilskim količnikom.
Sicer je bilo v Sloveniji največ samomorov zabeleženih leta 1984, ko je za posledicami tega dejanja umrlo 698 oseb. Samo deset držav na svetu ima več kot 20 samomorov na 100.000 prebivalcev letno.
Kot je pojasnil Marušič, je samomor pogostejši v severovzhodnih predelih, kjer samomorilni količnik doseže tudi 50. Med bolj prizadete regije v Sloveniji sodijo Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska. V obalnih področjih je samomorov manj.
"Predvideva se, da je neprepoznavna in nezdravljena depresija med glavnimi dejavniki tveganja za samomor, saj je med depresivno populacijo tveganje za samomor vsaj 30-krat večje kot sicer. Študija DEPRES, ki so jo izvedli v državah EU, je pokazala, da le 30 odstotkov oseb z depresijo poišče zdravstveno pomoč. V Sloveniji se od 100.000 ljudi, ki trpijo za depresijo, ustrezno zdravi le 1500 oseb," je dejal Marušič.
Lani se je inštitut vključil v evropski projekt za preprečevanje depresije EAAD (European Alliance Against Depression), ki pod okriljem EU združuje 16 evropskih držav v zavezništvo proti depresiji.
Po Marušičevem mnenju je poleg izobraževanja različnih skupin strokovnjakov za doseganje učinka oz. zmanjšanja števila samomorov nujno tudi informiranje in osveščanje široke javnosti, saj so depresija in druge duševne motnje pri ljudeh še vedno stigmatizirane.
Zato bo inštitut prihodnji teden pričel z aktivnostmi v sklopu promocijske kampanje s skupnim geslom Premagal sem depresijo, s katero bodo v javnosti spregovorili o problemu depresije ter tako ljudem nekoliko približali to pomembno temo. Kampanja bo trajala mesec dni.
Predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Nuša Konec Juričič je opozorila, da si je na Celjskem leta 2003 življenje vzelo 105 ljudi, med njimi 93 moških. Med letoma 2000 in 2003 je tako število samomorov v celjski regiji poraslo na 417, med njimi pa je bilo 332 moških.
Zavod je pred dvema letoma opravil raziskavo med dijaki prvih letnikov srednjih šol na Celjskem, ki je pokazala, da je kar 15 odstotkov 16-letnikov poročalo, da so si že poskušali vzeti življenje, 33 odstotkov dijakov pa je takrat izjavilo, da so o tem razmišljali.
Na Celjskem se v prizadevanja za zajezitev samomora že četrto leto aktivno vključuje Regijska skupina za preprečevanje samomora. Po besedah Konec Juričičeve je med cilji delovanja skupine na prvem mestu destigmatizacija duševnih motenj in bolezni. Naslednji cilji skupine so osveščanje in izobraževanje strokovnih in laičnih javnosti o vsebinah duševnega zdravja, izdaja gradiv, delo z mediji in raziskovanje.
