Mariborska trta še daleč od Unesca

Za vpis na seznam Unescove nesnovne dediščine si občina prizadeva že dve leti, kdaj bi ji lahko uspelo, pa ne vedo.

Objavljeno
08. september 2012 13.13
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor – Konec meseca bo na Lentu tradicionalna trgatev stare trte, kdaj bi lahko obrodila sadove tudi zamisel o uvrstitvi mestne znamenitosti na seznam Unescove nesnovne dediščine, pa po dveh letih »prizadevanj« še ni jasno. A skoraj gotovo to še ne bo v prihodnjem letu, kot so upali na mariborski občini.

Da bi staro trto, ki je že vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu, spravili v druščino Unescove dediščine, si na Mestni občini Maribor (MOM) prizadevajo od leta 2010. Za izvedbo postopkov za vpis so takrat s podjetjem Ostroga, katerega direktor je zgodovinar Sašo Radovanovič, podpisali pogodbo v vrednosti 58.800 evrov, Ostroga pa je do zdaj izvedla za približno 38.000 evrov del, pravijo na MOM. Kaj so naredili in kdaj je mogoče pričakovati vpis trte na seznam, smo vprašali tudi Ostrogo, vendar na naša vprašanja niso odgovorili.

Kot pojasnjujejo, je po posvetu s predstavniki slovenskega urada za Unesco in hrvaškega ministrstva za kulturo, ki jim je leta 2009 na Unescov seznam nesnovne ali žive dediščine uspelo vpisati sedem dediščin, prevladalo mnenje, da poskusijo staro trto vpisati v Nacionalni register žive dediščine, in sicer na področje tradicionalnih gospodarskih znanj in veščin. Po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine ta najmlajša Unescova kategorija »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.«

Na MOM so povedali, da je Ostroga do zdaj pripravila osnutek študije o fenomenu stare trte, med že izvedenimi aktivnostmi so opozorili še na vpis trte v prijavni obrazec Slovenskega etnografskega muzeja, posvete z uradom za Unesco ter slovenskim in hrvaškim ministrstvom, pristojnim za kulturo itd. Vmes so se postopki za nekaj mesecev ustavili, ker »se je leta 2011 Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti potekla pogodba o koordinatorstvu varstva žive dediščine in je kar nekaj časa trajalo, da je vlogo novega koordinatorja prevzel Slovenski etnografski muzej«.

Na vprašanje, kaj vse še morajo narediti in v kakšnem času naj bi jim to uspelo, z MOM odgovarjajo, da se po vpisu stare trte v nacionalni register začnejo aktivnosti za vpis na Unescov seznam.

»Datuma tega ni mogoče povedovati, saj je celoten postopek odvisen od številnih dejavnikov, poleg tega je že po pravilu dolgotrajen.« In če na koncu ne bi dosegli načrtovanega cilja, ali bi morala Ostroga vrniti občinski denar? »Če pride do nespoštovanja pogodbenih obveznosti, lahko naročnik zahteva povrnitev dejansko nastale škode,« so odgovorili z MOM.

Povedali so še, da nameravajo več o stari trti oziroma načrtovani uvrstitvi na seznam dediščine povedati na tiskovni konferenci v sklopu jesenskega Festivala stare trte. Ta kulinarično-vinsko-kulturni festival z več kot 500 sodelujočimi bo v organizaciji zavoda za turizem v Mariboru med 21. in 30. septembrom, ko se bo končal s slavnostno trgatvijo na Lentu.

Zavod za turizem pri projektu ne sodeluje

»Zelo veseli bomo, če bo stara trta uvrščena na Unescov seznam znamenitosti, saj okrog nje razvijamo prepoznavnost naše regije. Redkokatera rastlina ima svoj muzej, protokolarni prostor in hišo,« je dejal direktor Zavoda za turizem Maribor − Pohorje Milan Razdevšek in dodal, da zavod v postopkih vpisa ne sodeluje in tudi niso seznanjeni, kaj delajo v podjetju Ostroga.