Tiskane izdaje
Mi gradimo ceste, proge, postavljamo dolge mostove, se je ob plesu prepevalo v nekdanji državi. In najemalo posojila zdaj tu in zdaj tam, zdaj za to in zdaj za ono. Potem je bila država kar na lepem prezadolžena. V samostojni Sloveniji je bila zaradi takih slabih zgledov gradbena in zadolževalna politika bolj zadržana, uporabniki (avto)cest pa zaradi počasne in drage gradnje slabe volje. Finančni minister, ki takih spominov nima, pa zagotavlja, da posojil s tako ugodnimi pogoji, kot jih je mogoče najeti sedaj, dve desetletji ni bilo. Ugotavlja tudi, da so se avtoceste 49-odstotno že doslej gradile s posojili, po novem pa naj bi bil delež posojil največ 54-odstoten.
Hkrati zagotavlja, da bo vlada ambiciozni pospešeni načrt gradnje, ki so ga zastavili že predhodniki, uresničila. V pričakovanju evra povečanih avtocestnih načrtov preprosto ni bilo mogoče spraviti v proračun. Toliko manj zato, ker avtoceste niso edini infrastrukturni objekti. Tu so še stare železniške proge – in posodobitev teh bi potrebovali desetkrat toliko denarja, kot bo sedaj posojil za Dars; pa razpadajoče in luknjaste državne ceste, za katere nikoli ni bilo denarja. Potem je tu še tretja, četrta, ... razvojna os, če o drugem koprskem tiru sploh ne razmišljamo. Infrastruktura je osnova vsega razvoja.
Napoved finančnega ministra, da se bo avtocestni načrt izvajal z najemanjem ugodnih posojil, je bilo slišati že pred meseci v razpravah o proračunu. Bojazen, kdo jih bo vračal, je nastala že lani jeseni, z vso močjo pa je izbruhnila po objavi številke. Dobra milijarda evrov državnih poroštev je res veličastna. Omilijo jo pojasnila, da se bo denar črpal vse do leta 2010 in da ni nujno, da bo ves porabljen. Jasno in glasno pa vlada zagotavlja, da posojila ne bodo ogrozila vstopa v območje evra, da se ne bodo spremenila v javni dolg in da se bodo vračala z doslednim elektronskim pobiranjem cestnine na vsem avtocestnem omrežju. Tudi obljube, da cestnine ne bodo višje, uporabniki ne bodo pozabili.
Preberite v sredini tiskani izdaji Dela
