Morala trgovcev

Ni je stvari, s katero bi se v naši državi zadnje čase ukvarjali toliko kot z operacijskimi mizami.

Objavljeno
23. junij 2006 22.19
Milena Zupanič, novinarka notranjepolitične redakcije Dela
Ni je stvari, s katero bi se v naši državi zadnje čase ukvarjali toliko kot z operacijskimi mizami. O njih vemo že skoraj vse, celo takšne tehnične podrobnosti, kakor da bo vsakdo izmed nas postal najmanj operacijski mehanik. Toda to še ni vse. Z mizami se ne ukvarjamo samo novinarji in naši bralci in gledalci, z njimi so se ukvarjali celo predsednik države, parlamentarni odbori in pravosodni aparat. In zaradi miz bo po vsej verjetnosti po nujnem postopku na izredni seji državnega zbora spremenjen zakon o reviziji. Kakor da bi bilo v državi izredno stanje. Absurd.

Vse to se dogaja zaradi štirih ponudnikov, ki bi na vsak način radi prodali vsak svoje mize. A bodimo natančni. Dogajanje je posledica želje, da bi imeli v bolnišnicah čisto določeni tip mize. Kakor da samo en tip lahko omogoči to, za kar je miza namenjena: bolnemu človeku ležišče, da ga na njem zdravnik operira. Zaradi želje po eni sami vrsti miz je njen ponudnik močan, tako močan, da postavlja vrtoglavo ceno.

V petek je nesojeni »donator« znova ponudil mizo za izolsko bolnišnico za neverjetnih 39 milijonov tolarjev (brez davka) ali 164.000 evrov. Toliko stane srednje veliko stanovanje v središču Ljubljane ali hiša kjer koli drugje po Sloveniji! Avstrijski zastopnik nam je v oddaji naše nacionalne televizije pred kratkim povedal, da prodaja enako mizo za 74.000 evrov ceneje. Mediji brskamo za podatki o nakupih podobnih miz drugje in našli smo že nekaj bistveno cenejših. A vse skupaj je kakor bob ob steno.

Pojasnjujejo nam, da je za nas, bolnike, dobro samo najboljše. Zagotovo, vendar nismo tako bogati kakor tisti, s katerimi se primerjamo. Ker plačujemo neznansko velike vsote za mize (in drugo opremo), nam denarja zmanjkuje za biološka zdravila in druge stvari, ki prav tako rešujejo življenje. Zato je v zdravstvu nujno postaviti standarde, predvsem cenovne. Vsega pač ne moremo imeti. Niti nekateri kirurgi ne.

Vsi si želimo, da bi tokratni razpis uspel in bi država navsezadnje lahko kupila mize. Bolj kot od česar koli drugega je uspešnost nakupa sedaj odvisna od morale vpletenih. Vseh, ne le trgovcev.

Preberite si v sobotnem tiskanem Delu