Tiskane izdaje
Piran - Slovensko morje je podobno kot ves severni Jadran veliko čistejše, kot je običajno v poletnih mesecih. Potem ko so nas mednarodni ocenjevalci postavili na visoko 18. mesto po čistoči morja, nekateri strokovnjaki opozarjajo, da Tržaški zaliv še vedno sodi med najbolj problematične v Sredozemlju, čeprav so se razmere v zadnjem času zelo izboljšale. Razložili so tudi, zakaj bistrost morja še ne pomeni, da je to zdravo.
Pri letošnji sedmih meritvah kakovosti kopaliških vod ni bil niti en vzorec negativen. »Podatek o nadpovprečni čistosti morja drži,« nam je potrdil Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. »V nasprotju z lanskim letom, ko smo sredi julija odkrili hudo onesnaženje na območju pod Belvederjem, ki je bilo posledica spiranja neurejenih sanitarij tamkajšnjega zapuščenega lokala, letos od konca maja, ko smo prvič vzeli vzorce na 26 mestih pred slovenskimi obmorskimi kopališči, ni bilo niti enega neprimernega vzorca,« je potrdil Krek in dodal, da pri pregledu kakovosti kopaliških vod pregledujejo samo bakteriološko ustreznost. V morju ne sme biti prevelike količine bakterij fekalnega izvora.
»Razmere so skoraj idealne, k temu pa je pripomogel seštevek ali splet različnih okoliščin. Na prvem mestu so čistilne naprave, ki so jih pred dvema letoma dogradili v vseh treh obalnih občinah. Letos je k temu sovpadala okoliščina, da že dolgo ni bilo izdatnejših padavin, ki bi s kopnega splakovale nesnago in strupe. Tudi štiri, za naše morje najpomembnejše reke, imajo letos zelo nizek dotok ali ga sploh nimajo: to so reke Pad, Soča, Rižana in Dragonja. Za nameček je to poletje nadvse veliko sončnih dni in ultravijolični žarki na površini dodatno uničujejo človeku nevarne bakterije,« je pojasnil Krek in k vsemu prištel še dejstvo, da letos tudi ladjedelnica v Izoli ne deluje več.
Visoko mesto smo si zaslužili s skrbjo za morje
Kljub vsemu naštetemu stanje ni idealno. Posamezni onesnaževalci še zmeraj nekontrolirano in mimo čistilnih naprav spuščajo odplake. Posamezniki so namreč priklopljeni na črne izpuste odplak v morje. Sem ter tja si to privoščijo tudi posamezna plovila. Nejasno je tudi, koliko je takih onesnaževalcev na drugi strani Piranskega zaliva na Savudrijskem polotoku, kjer so v preteklosti zgradili veliko vikendov in hiš tudi brez dovoljenj. Milan Krek je prepričan, da si Slovenija upravičeno zasluži 18. mesto na svetu po zdravju morja. Še posebej, ker se pri ocenjevanju morskega zdravja ne upošteva samo enega posameznega parametra in ker za čistočo morja v primerjavi z drugimi Slovenija zgledno skrbi.
Marsikdaj si ljudje niso povsem na jasnem, kdaj govorimo o zdravem ali čistem morju. Večina kontinentalcev je že ob pogledu na morsko travo na površini prepričanih, da gre za »onesnaženje«, čeprav se istim kontinentalcem trava na kopnem zdi pravo razkošje in pojem lepe narave. Rjavo morje po deževju, ko hudourniki v morje sperejo zemljo s kopnega, samo po sebi tudi še ne pomeni »umazanije«.
Bistro morje ni nujno zdravo morje
Tudi popolna bistrost morja ne govori o zdravem morju. »Če je morje povsem bistro, pomeni, da tam ni nikakršnega življenja, da gre za puščavo. Puščava ne more biti »zdravo morje«,« ugotavlja Marjan Richter, starosta slovenskega potapljaštva in morski raziskovalec iz Ljubljane in Pirana. »V zadnjih dneh sploh ne moremo govoriti o izjemni bistrosti morja. Na desetih metrih globine je vidljivost manj kot dva metra, denimo. Planktona je zdaj v našem morju zelo malo, slanost je višja, ker je manj vnosov sladke vode, je pa v morju kar veliko lebdečih delcev anorganskih in organskih snovi.
Trenutno na nekaterih mestih v morje spuščajo jajčeca in semena spužve, zato je v takem morju okolje celo povsem »mlečno megleno«. Rekel bi, da je ravno zaradi majhnih količin planktona zdaj v našem morju za biologe dolgčas, za kopalce pa seveda v plitvem morju na videz »čistejše« morje. Ena od značilnosti našega morja je, da se zelo hitro spreminja. Že čez nekaj dni bodo razmere povsem drugačne.« Richterjeve ugotovitve, da je planktona v morju malo, je potrdila tudi Patricija Mozetič, biologinja z Morske biološke postaje, ki je povedala, da je tudi oklepnih bičkarjev, ki s sabo nosijo toksine za določene vrste školjk (klapavice, denimo), zelo malo.
