Tiskane izdaje
Ljubljana – Prispevna stopnja za zdravstvo se ne sme povišati, vse bolnišnice in zdravstveni domovi morajo poslovati brez izgube, ustanoviti je treba zdravstveni sklad v višini okoli 300 milijard tolarjev, ki se bo napajal iz prodaje državnega premoženja in bo čez desetletje ublažil prehod v starajočo se družbo. To so makroekonomska izhodišča za izboljšanje zdravstvenega sistema, je povedal koordinator reformne skupine za zdravstvo dr. Mićo Mrkaić. Med številnimi konkretnimi potrebnimi ukrepi pa sta Mrkaić in Samo Fakin (član skupine) navedla tudi odpravo uravnilovke plačil v državnem zdravstvu.
»Če zasebnik na trgu zobozdravstvenih storitev zasluži dva, tri milijone, zakaj bi zobozdravniku v javnem zdravstvu za isto količino in kvaliteto dela določili plačo? Tisti, ki v državnem zdravstvu trikrat več dela, naj tudi trikrat več zasluži,« meni Fakin. Javni zdravstveni zavodi nikakor ne smejo poslovati z izgubo, saj ta povečuje splošni proračunski dolg, ta pa se ne sme povečevati. Kako to doseči? »Če bo direktorju zaradi slabega poslovanja grozila izguba direktorsko mesto, se bo še kako potrudil, da izgube ne bo,« je prepričan Mrkaić. Sicer pa je bistveni problem našega zdravstvenega menedžmenta, da preprosto ne obvlada svojega dela. »Kdor hoče voditi zavod, bi moral izkazati svojo poslovno odličnost. Ni dovolj, da je dober kirurg, ki je najprej šef oddelka z desetimi zaposlenimi, nato pa postane direktor zavoda z 2000 zaposlenimi, vmes pa dela tudi v svoji ordinaciji.« Najbolje bi bilo, da bi zdravstveni zavod vodil zdravnik z dodatno ekonomsko izobrazbo, menita sogovornika in predlagata obvezno usposabljanje za ves zdajšnji vodstveni kader prve in druge ravni v bolnišnicah.
Opustiti srednjeveški način razmišljanja
»Če posluje 1200 zasebnikov pozitivno, zakaj ne bi tudi javni zavodi?« se sprašuje Fakin in opozarja, da je treba prekiniti s socialistično miselnostjo, v bolnišnicah pa je po njegovem mnenju približno 10 odstotkov rezerve. Med bistvenimi ukrepi za izboljšanje kvalitete in kvantitete dela v bolnišnicah in zdravstvenih domovih je plačilo po dejansko opravljenem delu, menita sogovornika. Postavljanje delovnih norm je izhod v skrajni sili, bolje je spodbujati tekmovalnost med zaposlenimi, je dejal Mrkaić, in tako povečati učinkovitost. »Ne moremo venomer pristajati na plačna razmerja med sodniki, zdravniki in drugimi javnimi uslužbenci. To je srednjeveški način razmišljanja, reforme pa so za to, da se kaj spremeni, ne pa da v okviru zdajšnjih zakonov iščemo, kaj se da narediti,« meni Mrkaić in predlaga, da bi zdravnike izvzeli iz sistema javnih uslužbencev in se dogovorili za povsem nov način nagrajevanja.
Za davčno utajo odvzem licence
In njun pogled na privatizacijo? »Zasebna lastnina je bolj učinkovita od državne. Vprašanje pa je, kako privatizirati. Trg zdravstvenih storitev je asimetričen, zato je treba pred privatizacijo in večjim podeljevanjem koncesij poskrbeti za zelo močan nadzor, postaviti standarde kakovosti in cenovne standarde opreme. Tako bi preprečili, da ne bi prišlo do preveč ali premalo zdravljenja. Glede na to, kako je zdravstveni poseg ovrednoten, lahko pride do tega, da tistih, ki so za zdravnika slabo ovrednoteni, ne bodo opravljali, drugih pa bodo naredili preveč,« pojasnjuje Mrkaić. Nadzor bi moral po njegovem tako v finančnem kot v strokovnem smislu opravljati plačnik, torej zavarovalnice, ne pa zdravniška zbornica kot sedaj, saj prihaja do konflikta interesov. Mrkaić predlaga ureditev zdravniške zbornice po načelu prostovoljnega, ne pa obveznega članstva.
Več o tem v petkovi petkovi tiskani izdaji Dela.
