Ljubljana – Uredništvo Demokracije je 20. aprila informacijskemu pooblaščencu poslalo odgovor na sklep, ki sta ga med inšpekcijskim nadzorom na Demokraciji, izdala nadzornika za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj in Jernej Lavrenčič. "Demokracija in Nova Obzorja tega, kje sta dobili podatke o plačah na Delu, ne nameravata poslati, ker je takšen poziv nezakonit. Zakon o medijih v 21. členu pravi, da urednik, novinar ali avtor prispevka ni dolžan razkriti svojega vira informacij," je v odgovoru zapisalo uredništvo.
V Demokraciji dodajajo, da 29. člen zakona o inšpekcijskem nadzoru in 141. člen zakona o splošnem upravnem postopku nadzornikoma sicer dajeta pravico, da lahko zahtevata pojasnilo o sporni zadevi, vendar pri tem nikjer ne določata, da lahko mediju naložita, naj razkrije svoj vir. Spomnimo, da sta nadzornika Demokracijo pozvala, naj v roku sedmih dni posreduje pisno pojasnilo in izjavo, iz katere bo razvidno predvsem to, na kakšen način in od koga je Demokracija prejela podatke o plačah na Delu ter iz kakšnih razlogov in na kakšni pravni podlagi jih je objavila.
Ker je Delo tudi last davkoplačevalcev...
Glede razlogov za objavo plač Demokracija odgovarja, da so država oziroma njeni davkoplačevalci prek paradržavnih skladov Kad in Sod solastniki Dela, javnost pa ima legitimno pravico vedeti, kaj se z državnim deležem na Delu dogaja.
V Demokraciji tudi sicer ne soglašajo s tem, da naj bi bile plače na Delu tabu. V interesu javnosti vsekakor je, da se objavijo tudi takšni podatki, meni uredništvo Demokracija in opozarja, da tisk tudi drugod po Evropi takšne podatke objavlja, kadar se do njih dokoplje in mu pri tem ne grozijo s sankcijami. Tudi Delo je objavilo podatke o plači nekaterih znanih oseb (v primeru Franceta Arharja), pa ni bilo nič slišati o tem, da bi Delo obiskala inšpekcija, takšna pa je tudi praksa Financ.
Očitki tudi Društvu novinarjev Slovenije
V Demokraciji tudi niso seznanjeni, da bi informacijski pooblaščenec ukrepal v "tako eklatantni in brezobzirni kršitvi zakona o varstvu osebnih podatkov, kot je bila objava obdukcijskih zapisnikov v primeru treh poteptanih deklet pred diskoteko Lipa", poudarjajo v Demokraciji. Zato menijo, da gre za uveljavljanje dvojnih meril, kar pa je pravno in moralno nesprejemljivo.
Sicer pa na Demokraciji teden dni po obisku nadzornikov za varstvo osebnih podatkov ugotavljajo, da se Društvo novinarjev Slovenije in njegov predsednik Grega Repovž še vedno nista odzvala na njihov poziv, naj javno oziroma neposredno pri pooblaščencu obsodita njegove tovrstne pritiske in zahteve. S tem delata škodo ne samo enemu mediju, ampak celotnemu slovenskemu novinarstvu.