Na starost je najbolje živeti v Skandinaviji

Ljubljana – Če bi sodili po raziskavah Eurostata, statistične službe Evropske unije, bi bilo na starost najbolje živeti na Švedskem, Nizozemskem ali na Danskem. Tam večina starejših nad 65 let ocenjuje, da je njihovo zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Vodi Švedska, kjer tako meni kar 62,6 vseh anketiranih. To je skorajda enkrat več kot v Sloveniji, kjer 36,3 odstotka vseh starejših meni, da je njihovo zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro.

Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober, je posvečen zdravju starejših. Podatkov o vplivu epidemije covida-19 na dojemanje lastnega zdravja Eurostat še nima, imajo pa podatke iz raziskave, ki je bila opravljena lani. Ta samo potrjuje, da se je zdravje prebivalcev Slovenije podobno kot v drugih razvitih evropskih državah v zadnjih desetletjih opazno izboljšalo. Razlogi so višja povprečna raven izobrazbe, ki vpliva tudi na življenjske navade posameznikov, boljše življenjske in delovne razmere ter večja socialna varnost in izboljšane zdravstvene storitve.

Dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavlja pomen celostne obravnave zdravja, kot ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija, torej telesno, duševno in socialno zdravje: »Telesno zdravje starejših se izboljšuje in z njim dolžina življenja. Zadnja desetletja je postalo redno gibanje del kulture, redna hoja pa po naših podatkih najbolj zanesljivo pripomore k celotnemu zdravju.«

To potrjujejo tudi podatki Eurostata. Odstotek starejših, starih nad 65 let, ki ocenjujejo, da je njihovo zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro, se povečuje: leta 2010 je v Sloveniji tako menilo 26 odstotkov starejših, z leti pa je naraslo na lanskih 36 odstotkov. Pri tem je zanimivo, da se povečuje delež moških, ki so bolj zadovoljni s svojim zdravjem: leta 2010 je skoraj 29 odstotka vseh anketiranih moških nad 65 let ocenjevalo, da je njihovo zdravje dobro ali zelo dobro, lani pa jih je bilo 40 odstotkov. Ženske, stare nad 65 let, so leta 2010 v skorajda 25 odstotkih ocenjevale svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro, lani pa jih je bilo takih 33 odstotkov, kar predstavlja precej manjši porast kot pri moških.



Po podatkih iz leta 2017 je več kot polovica starejših oziroma 57 odstotkov vseh v tednu dni namenil vsaj 150 minut za rekreacijo, kar je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije minimum za ohranjanje zdravja. Starejši zdravje ohranjajo tudi z uživanjem sadja in zelenjave, saj jih osemdeset odstotkov enkrat na dan uživa sadje ali sveže stisnjene sadne sokove.

Socialno zdravje, opozarja dr. Ramovš, je drugi pokazatelj zdravja starejših, in se kaže v sožitju: »Ob sedanji razpravi o slovenskem zakonu o dolgotrajni oskrbi prihaja v našo zavest podatek, da trem od štirih ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, to nudijo domači, to so neformalni oskrbovalci. Zato je nujna sodobna integracija formalne in neformalne oskrbe v integriran sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi.«



Večina starejših lahko računa na materialno in nematerialno pomoč bližnjih, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije. Po podatkih iz leta 2018 lahko na nematerialno pomoč bližnjih računa 88 odstotkov starejših, na materialno pomoč pa 72 odstotkov.

»Najšibkejše je duševno zdravje starejših,« pravi Jože Ramovš, ki dodaja, da imamo sami na svoje duševno in duhovno zdravje največ vpliva, bolj kakor na svoje telesno in socialno zdravje: »Treba bo razviti metode za krepitev duševnega zdravja in duhovne klenosti, kakor smo jih zadnja desetletja za gibanje, in temu posvetiti toliko pozornosti, pa se bo izboljševalo tudi duševno zdravje starejših. Od tega je tudi vzvratna korist za ostalo zdravje – duševna svežina krepi telesno zdravje in prinaša prijetno vzdušje v sožitje.«