Načrti za elektronizacijo učbenikov

Založniki so predlagali razvoj skupne digitalne platforme, ki bi precej poenostavila produkcijo e-učnih gradiv in jih pocenila.

Objavljeno
29. avgust 2012 20.40
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – S predlogom, ki je bil lani del učbeniškega spora med takratnim šolskim ministrom Igorjem Lukšičem in založniki, da bi država prevzela del stroškov za učbenike, se ne dogaja nič, je povedal predsednik odbora za učbenike pri GZS Miha Kovač.

Založniki so že lani opozarjali, da se je prodaja šolskih učbenikov v zadnjih štirih letih zmanjšala za 27 do 46 odstotkov, letos pa je njihova prodaja padla za polovico, delovnih zvezkov pa za četrtino. »Posledice so popolna ustavitev razvoja in odpuščanja v založbah, saj ne pripravljajo več novih gradiv in ne potrebujejo več urednikov za učna gradiva niti jih nimajo iz česa plačevati,« pravi Miha Kovač.

Prejšnji minister za šolstvo je opozarjal, da se vsako leto na trgu učbenikov obrne 22 milijonov evrov, pred uvedbo šolskih učbeniških skladov pa je bil znesek skoraj dvakrat višji, in poudarjal, da založnikom ne namerava omogočati ekstraprofitov. Za državo bi bilo po njegovem mnenju sprejemljivo znižanje cene učnih gradiv na deset milijonov evrov.

Priprave na uvedbo e-šolske torbice

Po Kovačevih besedah so imeli založniki maja na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport vljudnostni sestanek, na katerem so predlagali tudi razvoj skupne digitalne platforme, ki bi precej poenostavila produkcijo e-učnih gradiv in jih pocenila. Odgovora še niso dobili.

Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Škrinjar na to odgovarja, da bi učbenike radi srednjeročno elektronizirali: »Založniki jih bodo morali počasi posodobiti in preiti na elektronske. V tem kontekstu želimo dati priložnost tudi založnikom, ne le državnim zavodom.« Pospešeno se že pripravljajo na uvedbo e-šolske torbice. »Na zavodu za šolstvo je že nastalo 26 odličnih učbenikov za naravoslovne predmete v osnovnih šolah in gimnazijah. Znani so nam tudi primeri založnikov, ki so razvili e-učbenike za družboslovje.« Na vprašanje, ali na ministrstvu še deluje delovna skupina za učbenike, ki naj bi pripravila izhodišča za pogajanja z založniki, pa pravi, da se bo glede na kadrovske spremembe na ministrstvu ta skupina spremenila in posodobila.

Menjati se smejo samo poškodovani učbeniki

Še vedno velja pravilnik o financiranju učbeniških skladov iz leta 2010, po katerem šole ne smejo posodabljati skladov in smejo menjati samo poškodovane učbenike, ne pa celotnega paketa za posamezni predmet. Onemogoča tudi menjavo, dokler učbeniku ne poteče veljavnost, kar pa je po pravilniku o potrjevanju učbenikov še dve leti po uvedbi novih učnih načrtov. »V sedanjih razmerah bo novo šolsko leto drugo zapored, ko bodo stari učbeniki še veljavni in jih šole ne morejo zamenjati z novimi. To bo mogoče šele v šolskem letu 2013/14.«

Po presoji založnikov lani kar polovica učbenikov ni bila več ustrezna, na zavodu za šolstvo pa so ugotovili, da bi jih bilo treba od 350 popraviti 50. Po besedah Škrinjarjeve spomladi, ko šole potrjujejo izbor učbenikov, še niso bili na voljo vsi posodobljeni učbeniki, ki bi ustrezali novim učnim načrtom v celoti, za nekatere predmete pa so že bili. Da bi vsem šolam omogočili delo z učbeniki, usklajenimi z novimi učnimi načrti, je ministrstvo tistim, ki v učbeniškem skladu za to niso imele dovolj sredstev (po pravilniku lahko za to namenijo deset odstotkov sredstev iz sklada), omogočilo nakup »učbenikov za na klop«. Sicer pa je stališče ministrstva, da se vsi popravki opravijo hkrati z elektronizacijo učbenikov.