Nekoč sta bila vaška bazena

Mala Nedelja – V Biotermah v Moravcih pri Mali Nedelji brnijo gradbeni stroji. Na pobočju nedaleč od zunanjega bazenskega kompleksa pripravljajo vse potrebno za postavitev glamping naselja z dvajsetimi mobilnimi hiškami in šestnajstimi šotori. Nared bo predvidoma do junija. Naložba ljutomerskega Segrapa, ki je lastnik Bioterm, bo podvojila število postelj in povečala izkoriščenost obstoječih objektov.

Odročna in skrita dolinica sredi gričev Slovenskih goric, kjer so leta 1958 lendavski vrtalci namesto na nafto ali plin naleteli na toplo vodo in jo zapečatili za naslednjih petnajst let, bo tako dobila še dodatno ponudbo za turiste, ki prisegajo na miren oddih v naravnem okolju. Skromni začetki razvoja turizma segajo v leto 1973, ko so se krajani odločili, da bodo izkoristili dotlej zapečateno vrtino. Dali so jo odpečatiti, s prostovoljnim delom so ob njej zgradili dva manjša betonska bazena in sanitarije, kar je bilo za ljudi iz bližnje in daljne okolice z manjšimi popravki in dograditvami dovolj privlačno skoraj tri desetletja.

Po osamosvojitvi Slovenije pa je tudi v moravsko dolinico zavel podjetniški duh in kopališče je okoli leta 1995 za petdeset let najel podjetnik Janez Kosi iz Radencev. Ta je obljubljal razvoj, naložbe in rast obiska turistov, a je krajevna skupnost po šestih letih, ko se v kopališču ni spremenilo skoraj nič, pogodbo z njim prekinila. Leta 2002 je nato kopališče kupilo ljutomersko gradbeno in gramozničarsko podjetje Segrap, ki je v razvoj moravskega kopališča, po novem poimenovanega Bioterme, vlagalo denar od prodaje gramoza in peska za obnovo železniške proge proti Hodošu in dela pomurske avtoceste.

Po glampingu še apartmaji

Segrap je v dveh letih po prevzemu kopališča zgradil nov kompleks zunanjih bazenov, leta 2006 pa so dogradili in odprli tudi pokrite bazene in restavracijo. Zaradi premajhne izdatnosti stare vrtine so morali za toplo vodo izvrtati še eno, leta 2010 pa je ob kopališču zrastel še štirizvezdični hotel s 130 posteljami. Zadnja pridobitev Bioterm je bilo postajališče za petdeset avtodomov, ki so ga uredili leta 2015, zdaj pa gradijo naselje glamping hišic in šotorov z lastnim manjšim zunanjim bazenom. A po besedah Segrapovega tehničnega direktorja Janeza Rožmarina z glamping naseljem razvojnih načrtov še niso izčrpali, saj je prepričan, da imata odmaknjena dolinica in njena okolica velik turistični potencial. »Imamo velike načrte, a se zavedamo realnega stanja,« pravi Rožmarin. »Z dokončanjem glamping naselja bomo postali prvo slovensko termalno kopališče, ki bo ponujalo tudi takšno možnost bivanja. V neposredni bližini Bioterm smo že odkupili 1,2 hektarja veliko zemljišče in imamo pripravljeno gradbeno dokumentacijo za naselje s 36 apartmaji. Kdaj bo lahko prišla na vrsto ta naložba, bomo še videli.«

Občina Ljutomer in krajevna skupnost Mala Nedelja sta se pred desetletji za hitrejši razvoj Bioterm odločili tudi zato, da bi ustavili odseljevanje mladih iz teh krajev in spodbudili razvoj. A za zdaj okoliški prebivalci še niso pokazali veliko podjetnosti in poguma, da bi z dodatno ponudbo ali dejavnostmi poskusili izkoristiti priložnosti, ki se jim ponujajo z rastjo Bioterm, pravita tako Janez Rožmarin kot vodja Bioterm Rebeka Trop. V desetih mesecih lani je Bioterme obiskalo več kot 113.000 kopalcev, slabih sedem odstotkov več kot v istem obdobju leta 2015, v hotelu pa so ustvarili 33.000 prenočitev oziroma več kot desetino več kot leto prej in dosegli 74,25-odstotno povprečno zasedenost. »Številke bi ljudi iz okolice morale spodbuditi k iskanju podjetniških priložnosti, a se razen redkih izjem kaj takšnega še vedno ne dogaja,« pravita Tropova in Rožmarin.