Tiskane izdaje
Ljubljana – Srednje medicinske sestre v zdravstveni negi že več let bremenijo nepravilnosti, ki vse bolj razdvajajo zaposlene na tem področju. Največji prepad je nastal med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Probleme naj bi razrešili s pomočjo strateškega sveta za zdravstveno nego.
Ta je že ustanovljen, ni pa še začel delovati. Do takrat bodo pripravili primerljive podatke o izobraževanju, strokovnih kompetencah in licenciranju medicinskih sester v več državah EU. Za Delo so na ministrstvu za zdravje pojasnili, da bo strateški svet – ta namreč deluje v sklopu ministrstva – glede na zbrane podatke in strokovne argumente predlagal nekatere rešitve, med njimi tudi glede licenciranja srednjih medicinskih sester.
V tem času ostaja aktivna Civilna iniciativa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov za trajno in sistemsko ureditev problematike v zdravstveni negi. Njeni predstavniki so problematiko najprej predstavili Delu, nato so težave, s katerimi so se spopadali v delovnem okolju, predstavili resornemu ministru, predsedniku države, združenju zdravniških organizacij in tudi evropski komisiji.
Ukinitev licenc?
Do zdaj se je zgodilo marsikaj. Tako minister za zdravje Tomaž Gantar zbornici zdravstvene in babiške nege med drugim ni podelil javnih pooblastil. Tudi zaradi ugotovljenih nepravilnosti na področju licenciranja. Zaradi teh je razmišljal celo o ukinitvi licenc za srednje medicinske sestre, vendar se za to še ni odločil.
Zato člani omenjen civilne iniciative v teh dneh opozarjajo, da poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi še vedno povzročajo veliko nejasnosti. Kot v dopisu stanovskim kolegom opozarjajo Cveta Smrekar, Klemen Šuligoj in Klemen Markeš, je bilo »veliko krivic storjenih tako tistim s končano srednješolsko izobrazbo zdravstvene smeri ter višjim medicinskim sestram kot tudi diplomiranim medicinskim sestram, ki so končale študij ob delu«.
Zbornica glavni krivec?
Po njihovem prepričanju je glavni krivec za krivice v zdravstveni negi zbornica, »ki ne zastopa pretežnega dela svojih članov. Posledica tega je množičen izpis članov.«
Pri zbornici so se, je za Delo povedala predsednica Darinka Klemenc, distancirali od tovrstnih trditev in se nanje ne bodo odzivali. »Hočemo in smiselno se nam zdi, da se o vsem tem pogovorimo v sklopu strateškega sveta, v katerem imata predstavnika tako zbornica kot civilna iniciativa,« meni Klemenčeva.
Zanimivo pa je, da pri civilni iniciativi razmišljajo o ustanovitvi nove zbornice. Medtem ko so podporo za ureditev področja zdravstvene nege dobili pri stanovskih sindikatih kot tudi pri (zobo)zdravniškem sindikatu Fides, zdaj preverjajo »teren« za tovrstne aktivnosti tudi z razpošiljanjem formularjev, v katerih se je mogoče izreči za ali proti ustanovitvi nove zbornice.
Testiranje »terena«
O rezultatih tovrstne raziskave bo mogoče podrobneje govoriti na začetku jeseni, pravi Klemen Markeš. Ob tem pa poudarja, da je njihovo združenje pred nekaj leti, ko so ga ustanavljali, dobilo več kot 3000 pristopnih izjav; zdaj je število somišljenikov menda precej večje.
V civilni iniciativi trdijo, da je »srednji zdravstveni kader samostojen in enakopraven partner ter sodelavec diplomiranih medicinskih sester«. Ker so številnim posameznikom v zdravstvenih ustanovah tovrstni položaj odrekali, čeprav »skupaj izvajamo kakovostno zdravstveno nego bolnikov«, se je v praksi zgodil revolt, ki je razkril prenekatero sistemsko pomanjkljivost.
