Ob mednarodnem dnevu učiteljev

Bo kljub opozorilom, da izobraževanje ni strošek, tudi učitelje zadelo odpuščanje?

Objavljeno
04. oktober 2011 21.13
Posodobljeno
05. oktober 2011 06.15
Nevenka Žolnir, Znanost
Nevenka Žolnir, Znanost

Ljubljana – Pojmovanje, da je izobraževanje strošek, ki ga je treba v času suhih krav omejiti, je napačno. Zgledovati bi se morali po Danski, ki se je v kriznem času odločila povečati proračunski delež za izobraževanje, in ne po Grčiji, ki bo v prihodnjih tednih, kot je znano, odpustila 30.000 javnih uslužbencev, med njimi učitelje. Tako ob današnjem dnevu učiteljev opozarja glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj.

V Sloveniji se po podatkih statističnega zavoda z vzgojo in izobraževanjem ukvarja 45.600 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov oziroma 5,5 odstotka aktivnega prebivalstva. To pomeni, da so učitelji največja področna poklicna skupina pri nas in tudi v svetu (ima več kot 30 milijonov članov). Njihov ustrezno urejen položaj je zato izjemno pomemben za celotno družbo, še posebno pa to velja v kriznih časih.

Branimir Štrukelj je spomnil, da se je vlada pred kratkim, ko je imela še polna pooblastila, resno ukvarjala z zamislijo, da bi zaostrili standarde in normative v vrtcih in šolah. Na drugi strani pa je tudi prvak opozicije izjavil, da je najmanj 15 odstotkov rezerve v organizaciji šolstva, zdravstva in socialne mreže, kar za izobraževanje ne pomeni dobrih obetov. Bo mogoče prihraniti brez odpuščanja, se sprašuje glavni tajnik Sviza.

Letošnji mednarodni dan učiteljev poteka pod geslom Učitelji in učiteljice za enakost spolov, saj kljub ukrepom za zagotavljanje enakosti med učitelji in učiteljicami ter omogočanju enakih možnosti za izobraževanje tudi deklicam neenakost ostaja. Pri nas je večplastni problem feminizacija poklica, saj se delež žensk med učitelji počasi, a vztrajno povečuje in zdaj obsega že 80 odstotkov. Predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički ugotavlja, da je vzrokov za to verjetno več, eden glavnih pa je gotovo pomanjkanje možnosti za napredovanje. Na tem področju manjkajo ustrezni ukrepi; edino skandinavskim državam, kjer so poskrbeli, da ima učiteljski poklic velik družbeni ugled, je uspelo to razmerje obrniti.