Ob Muri mirno, napeto pri Dragonji

Medtem ko je na območju Hotize danes mirno, pa je do novega incidenta prišlo ob Dragonji. Na levem bregu Dragonje so hrvaški delavci s stroji začeli kopati tik ob hiši Joška Jorasa.

Objavljeno
19. september 2006 18.08
Lendava/Sečovlje - Na levem bregu Dragonje so hrvaški delavci danes s stroji začeli urejati odvodnjavanje tik ob hiši Joška Jorasa. Vsa dela so potekala na parceli, ki je v lasti slovenskega sklada kmetijskih zemljišč, njen najemnik pa je Joras. Slednji delom na nasprotuje, vendar opozarja, da jih je hrvaška stran začela brez vednosti lastnika, je poročal Radio Slovenija, ki dodaja, da so delavci medtem prekinili dela.

Po poročanju radia naj bi ureditev okolice naročil lastnik igralnice Mulino Urban Cerar, s katerim je Joras sprt, o tem pa poteka tudi pravda na koprskem sodišču. Pravda poteka zaradi hudournih voda, ki se s parkirišča igralnice ob nalivih zlivajo na Jorasovo dvorišče.

Kot je poročal radio, so na oba bregova Dragonje po zapletu prišli slovenski in hrvaški policisti. Tiskovna predstavnica koprske policijske uprave Anita Leskovec pa je pojasnila, da slovenski policisti, ki so na mejnem prehodu, spremljajo dogajanje na območju Dragonje. Zaenkrat se ne dogaja nič takega, da bi policija morala poseči v dogajanje, je dodala.

Joras je medtem povedal, da je zaradi domnevno spornega posega na zemljišča, ki jih ima v zakupu, danes vložil kazensko prijavo na policijo v Piranu. O dogodku pa bo kot najemnik obvestil tudi lastnika, sklad kmetijskih zemljišč, ter slovenski notranje ministrstvo in ministrstvo za okolje in prostor. Joras se sicer ob tem še sprašuje, ali bo Slovenija zaščitila svoje državno ozemlje ali pa bo to prepustila "na milost in nemilost" Hrvaški.

Ob Muri so na prizorišču geometri in gradbeniki

Potem ko so geometri včeraj končali z meritvami višinskih točk na protipoplavnem nasipu ob Muri pri Hotizi, so razmere na tem območju danes mirne, poroča naš dopisnik.

Kot je povedal direktor vodno gospodarskega podjetja Mura Jože Dominko , slovenski in hrvaški projektanti sedaj usklajujejo projekt obnove protipoplavnega nasipa ob Muri pri Hotizi.

Na pogajanjih je bil sprejet slo projekt, ki predvideva tudi gradnjo dovozne ceste pod nasipom. Hrvaški projekt ceste ni predvideval, pač pa so se Hrvati želeli z gradnjo zidu izogniti iskanju soglasij lastnikov zemljišč, poroča naš dopisnik. Predvidoma konec tedna bodo naši delavci začeli odstranjevati travo z nasipa, je povedal Dominko.

Sicer pa naš dopisnik danes ni imel težav pri gibanju na spornem območju. Kot je povedal, se je pred odhodom v Mirišče oglasil na mejnem prehodu, kjer ga naš policist ni evidentiral, hrvaški pa je zapisal njegovo identiteto, nakar je lahko mirno šel brez prestopa meje.

HŽ: Težav s slovensko stranjo glede železnic doslej ni bilo

Pri Hrvaških železnicah (HŽ) so v odzivu na petkovo prekinitev del na progi med naseljema Harmica in Vukovo selo danes pojasnili, da pri obnovi tega dela proge doslej ni prihajalo do težav in da so siceršnji odnosi s Slovenskimi železnicami dobri. Zastoj skušajo rešiti in upajo, da bodo obnovo proge končali v predvidenem roku. Iz policijske uprave Krško pa so danes sporočili, da se bodo dela nadaljevala po sklenitvi dogovora med slovenskimi in hrvaškimi železnicami.

Potem ko so v ponedeljek iz hrvaškega notranjega ministrstva sporočili, da so bila vzdrževalna dela na železniški progi Savski Marof-Kumrovec iz preventivnih razlogov v petek začasno zaustavljena, je PU Krško danes pojasnila, da je hrvaška stran v pogovoru med predstavniki policijskih postaj zagotovila, da brez ustreznih dogovorov s slovensko stranjo ne bodo opravljali nobenih del na obnovi železniške proge, ki poteka po območju slovenskega katastra.

Kot so pojasnili, se bodo dela na omenjenem odseku proge nadaljevala po sklenitvi dogovora med slovenskimi in hrvaškimi železnicami. Železniška proga na tem območju namreč poteka tudi po območju slovenskega katastra, med drugim tudi na območju železniške postaje Vukovo selo, je v sporočilu za javnost pojasnil tiskovni predstavnik policijske uprave Krško Štefan Hren.

Hrvaške železnice pa so v sporočilu za javnost poudarile, da so se proge gradile, še preden so se določale meje med državami, zato so morali železničarji najti rešitve z dvostranskimi dogovori. Odnose med hrvaškimi in slovenskimi železnicami tako ureja sporazum med vladama o opravljanju železniškega prometa preko državne meje, ki velja od 12. decembra 2002, in začasni sporazum o mejnem železniškem prometu med obema družbama, ki velja od 2. junija 1996.

Proga med Savskim Marofom in Kumrovcem, katere del je omenjeni odsek, pa po navedbah HŽ v teh sporazumih ni posebej obravnavana, "ker je zanjo ugotovljena pristojnost Hrvaških železnic tako pri izvajanju prometa kot vzdrževanju", in to ne glede na to, na katerem katastru ležijo deli proge, so sporočili s HŽ.

Kot so še poudarili, doslej v odnosih med slovenskimi in hrvaškimi železnicami ni bilo težav in so bili vedno dobri. V sodelovanju s pristojnimi državnimi organi pa skušajo rešiti zastoj ter upajo, da bodo obnovo proge končali v predvidenem roku.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so sicer danes pojasnili, da potek meje na območju, kjer leži omenjeni del proge, ni sporna. Kot so dodali, sta katastra skladna z državnim ozemljem.