Občinam poleg višje povprečnine tudi znižanje stroškov

Pod desno vlado lokalne skupnosti dobijo več denarja, prihranki se jim obetajo tudi z zakonom o finančni razbremenitvi občin.

Objavljeno
30. september 2020 21.00
Posodobljeno
30. september 2020 21.00
Občine med drugim plačujejo tudi zavarovanje prostovoljnih gasilcev. Tovrstnih stroškov po novem zakonu naj ne bi več imele. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Špela Ankele
Ljubljana – Združenja občin in vlada so podpisali dogovor o povprečnini, kar se je zgodilo četrtič v zadnjih petnajstih letih. Pričakovano, saj ta vlada občinam namenja bistveno več, kot jim je namenjala vlada Marjana Šarca. Župani opozarjajo, da dogovorjena povprečnina še vedno ne bo zadoščala za poplačilo vseh zakonsko določenih nalog. Vseeno menijo, da gre za dober kompromis, saj se oktobra obeta sprejetje zakona o finančni razbremenitvi občin, kjer bodo prihranili okoli 40 milijonov evrov, s spremembo zakona o financiranju občin pa pridobili dodatnih 25 milijonov evrov.

Vlada Janeza Janše je občinam konec aprila, torej med epidemijo, dvignila povprečnino za letos. Najprej je ta znašala 589,11 evra na prebivalca, vlada je nato povprečnino dvignila na 623,96 evra. Za prihodnje leto je bila povprečnina najprej načrtovana na 588,30 evra. V dogovoru, ki so ga podpisali minister za javno upravo Boštjan Koritnik, predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Peter Misja, predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Gregor Macedoni, bo povprečnina prihodnji dve leti znašala 628,20 evra.

image
Infografika Delo


Če smo prejšnja leta vsako jesen poslušali prepire o povprečnini, so župani ob tokratnem dvigu, ki za občine skupaj pomeni 80 milijonov evrov več iz povprečnin v primerjavi z letom 2019, pričakovano zadovoljni. Da se z desnimi vladami bolje razumejo, je priznal Smrdelj: »Tudi po Evropi znajo župani enako povedati. Desne vlade več pozornosti namenjajo prostorom zunaj centrov, da ne rečem podeželju, in lokalni samoupravi.«
 

Zniževanje stroškov


Da so še vedno težave s stroški, so župani opozorili na seji predsedstva SOS. Pojasnili so, da lani 99 občin, to je skoraj polovica, ni imela pokritih stroškov za izvajanje zakonskih nalog iz primerne porabe. »Predsedstvo zato pričakuje, da bodo pristojna ministrstva pripravila okvirne standarde izvajanja storitev tudi na lokalni ravni, v nadaljevanju pa naj ministrstvo za finance pripravi model, s katerim bo odpravilo sedanja nesorazmerja,« je pojasnila generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar.

image
Desne vlade nekoliko več pozornosti namenjajo podeželju in lokalni samoupravi, meni Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije. FOTO: Roman Šipić


Tudi nova, precej višja povprečnina ne bo dovolj za poplačilo zakonsko določenih stroškov, pojasnjuje Smrdel. Po njihovih izračunih je teh stroškov za okoli 673 evrov na prebivalca, povprečnina bo leta 2021 dobrih 44 evrov nižja. Kljub temu so občine privolile v dogovor, saj čakajo na sprejetje zakona o finančni razbremenitvi občin, državni zbor ga bo obravnaval na prvi redni oktobrski seji. Po ocenah ministrstva za javno upravo bodo občine s tem razbremenili za okoli 40 milijonov evrov. Misja je pojasnil, da bo država prevzela določene naloge občin: »Zdaj plačujemo zavarovanje brezposelnim, mrliško-ogledno službo, zavarovanje gasilcev … To bo prevzela država, poseben poudarek bo tudi na občinah z romskim prebivalstvom.«

Načrtovane so tudi spremembe 21. člena zakona o financiranju občin glede sofinanciranja investicij. Dogovorili so se, da bo iz štirih odstotkov primerne porabe odslej občinam namenjenih šest odstotkov, kar v denarju pomeni 25 milijonov evrov na leto več za razvojno najbolj ogrožene občine. Skupaj z vsemi temi ukrepi je zato Smrdelj z dogovorom z vlado zadovoljen: »Če upoštevamo celotno sliko, gre za korekten kompromis.«