Tiskane izdaje
Ljubljana – Parlamentarni notranjepolitični odbor je ob soglasni ugotovitvi, da je bil že skrajni čas, soglašal s predlogom zakona o zaščiti prič. Velika večina članov se je tudi strinjala, da lani predpisane, a še ne uveljavljene nove registrske tablice niso dobre, na opozicijski in koalicijski tabor pa se je odbor razdelil ob vprašanju, kakšne naj bodo tablice poslej. Koalicija je izglasovala popravljeni vladni predlog, da bo na tablicah tako, kot je že zdaj, oznaka registrskega območja in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, ki tablico izdaja, ter rumene EU-zvezdice na modri podlagi z napisom SLO oziroma morda že tudi SI.
Po paragrafih lani sprejetega zakona o varnosti cestnega prometa bi morali po naših cestah že voziti avtomobili s tablicami, kjer bi bila le oznaka EU in Slovenije z državnim grbom in registrska številka. To se ni zgodilo, kot zatrjujejo v notranjem ministrstvu, zaradi neuspešnih javnih razpisov za izdelovanje teh tablic, vmes pa so zaradi zahtev javnosti pripravili novelo zakona, ki registracijska območja in občinske grbe ohranja. Vendar bo tudi za te nove tablice treba izvesti javni razpis, morebiti bo notranji minister drugače določil tudi registracijska območja, zato naj bi stare tablice ostale v veljavi še največ tri leta. Od registracijskih določb iz lanskega leta se tako ohranja le možnost, da bo mogoče avto registrirati kjer koli in ne zgolj v upravni enoti, kjer lastnik avta stalno živi. Odbor je zaradi nepazljivosti poslancev vladne koalicije – ti so potem trdili, da so bili glasovi napačno prešteti, in naknadno zahtevali ponovitev glasovanja, vendar je predsednica odbora Mojca Kucler Dolinar to zavrnila – z minimalno večino izglasoval predlog Mirana Potrča, da bi na teh novih tablicah namesto pri nas udomačene SLO uveljavili mednarodno oznako SI.
Razprava o zakonu o zaščiti prič bi bila zelo kratka, če ne bi bilo pred tem daljšega natezanja med opozicijo in predsednico odbora o tem, ali obsežno in v nekaterih določili tudi sporno obravnavo novele zakona o javnih uslužbencih zaradi premalo časa za poglabljanje v številna vladna dopolnila preložiti do petka; to se je po posvetovanjih z ministrom Gregorjem Virantom in zaradi uradno sicer neizrečene grožnje z obstrukcijo na koncu seje tudi zgodilo.
Z zakonom o zaščiti prič, ki bo verjetno dokončno sprejet že na tem zasedanju državnega zbora, bodo ustanovili posebno bolj ali manj tajno policijsko enoto za zaščito ogroženih oseb in komisijo z enakim imenom, ki ji bo predsedoval vrhovni sodnik, v njej pa bodo še vrhovni državni tožilec in predstavnika notranjega in pravosodnega ministrstva. Komisija bo odločala o uvedbi ukrepov za zaščito prič, njihovih sorodnikov in tudi skesancev, če bodo ti nastopili kot priče. Zakon predvideva več ukrepov, od preselitve, izdelave prirejenih dokumentov, onemogočanja pridobivanja podatkov o njih iz javnih evidenc, prikritje in tudi spremembo identitete do socialnih denarnih pomoči. Vse skupaj naj bi po ocenah pravosodnega ministra stalo državo približno 360 milijonov tolarjev na leto.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela
