Murska Sobota – Tudi Slovenija ima prekomorsko, pardon, prekmursko ozemlje, ki je bilo v prevratnih časih 12. avgusta 1919 z odločitvijo pariške mirovne konference ponovno priključeno matici. Še danes imajo Prekmurje številni Slovenci za eksotično pokrajino, čeprav bi se Slovenija lahko od Prekmurja kaj naučila in dobro bi bilo, da bi se.
To je bila ena od iskrivih misli, ki jo je na sinočnji osrednji prekmurski slovesnosti ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v obnovljeni dvorani Gledališča Park v slavnostnem nagovoru izrekel pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, sicer prekmurski rojak.
Navzoči so z minuto molka počastili spomin na umrlega Andreja Bajuka. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar in premier Borut Pahor.
Murskosoboški župan Anton Štihec je obžaloval odločitev vlade, da bo državna proslava v počastitev 17. avgusta, ki je tudi državni praznik, vsakih pet let (naslednja bo čez tri leta), hkrati pa, da razume njeno odločitev zaradi varčevanja. Zato so se župani dogovorili, da med premorom državnih proslav te izmenoma organizirajo prekmurske občine.
Priložnost za to, da odločno in glasno povedo, da so Prekmurci in Slovenci, je 17. avgusta 1919 izkoristila velika množica ljudi v Beltincih. Več kot 20.000 narodno zavednih Prekmurcev se je zbralo na ljudskem zborovanju pred krajevno cerkvijo, kjer je po razpadu avstro-ogrske monarhije vojska SHS, ki je 12. avgusta zasedla Prekmurje, oblast predala civilni oblasti.
Štefanec je dejal, da je Prekmurje ponovno postalo slovensko ozemlje v prevratniškem času, ko so se vseh vrst oblastniki na hitro menjavali. Med drugim je Vilmoš Tkalec, še danes za zgodovino sporna osebnost, ustanovil Mursko republiko, ki se je obdržala le kratek čas. Tkalec je prosil za podporo gospodo v Ljubljani, ki na zemljevidu ni našla Prekmurja, pred združitvijo s slovensko matico imenovanega Vendska ali Slovenska krajina.
Gospodje niso vedeli niti tega, kdo so Prekmuci. In to kljub temu da je bila prekmurščina nekoč spodobno razvit knjižni jezik. Danes številni Slovenci ne razumejo prekmurščine, filmi, posneti v prekmurskem narečju, so podnaslovljeni z napisi v knjižni slovenščini.
Prekmurje je za mnoge eksotična pokrajina, čeprav je v marsičem vzor drugim. V Prekmurju ni radikalnih delitev med ljudmi iz časov druge svetovne vojne in takoj po njej, njegovi prebivalci različnih narodnosti živijo v sožitju. »Pomembno je, da bi bila Slovenija tesno povezana s Prekmurjem in Prekmurje s Slovenijo,« je še povedal Vladimir P. Štefanec.
Danes tudi otvoritev razstave o Prekmurju
V okviru prireditev ob 15. občinskem prazniku, ki ga Beltinčani prazujejo v spomin na veliko ljudsko zborovanje pri krajevni cerkvi 17. avgusta 1919. leta ob priključitvi Prekmurja matičnemu slovenskemu ozemlju in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, so v beltinskem gradu odprli razstavo fotografij z naslovom Prekmurje in Prekmurci skozi obkektiv fotografov Purača in Sbülla.
Po besedah Nikolaja Szepessyja, ki je skupaj Markom Krennom razstavo tudi pripravil, sta fotografa Jerolim Purač in Alojz Sbüll s svojim delom v prelomnih časih veliko prispevala k ohranitvi zgodovinske podobe Prekmurja.