Odslej tudi “nujna” javna naročila

Ljubljana – Vlada je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ki v dodanem 11.a členu določa, da »v primeru neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi, izpolnjevanje nujnih mednarodnih obveznosti države ali velike neposredne škode za javna sredstva vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, o čemer odloči vlada na predlog naročnika«. Vlada je omenjeni zakon poslala državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku.

Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade pojasnil minister za finance Andrej Bajuk, je namen zakona, da se »reši vprašanje, ki obstaja v našem pravnem redu glede nemoči javnega sektorja, ko nastanejo določeni zapleti na področju javnih naročil. Za primere, kjer je mogoče sklepati, da bi bila zaradi ustavitve postopka nemogoča pravočasna izvedba ali pa bi bila onemogočena, bi lahko vlada s sklepom odločila, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Tukaj je neka posebnost naše zakonodaje in to je vprašanje suspenzivnosti v 11. členu zakona. Ko se nekdo pritoži, se postopek ex lege ustavi. To pa ne pomeni, da poslej na bo pravnega varstva. Pravno varstvo še vedno ostaja. Tisti, ki se bo pritožil, bo lahko tožil, vlada pa se je odločila, da bo to odgovornost prevzela nase, da se postopek ne ustavi in ne bomo talci postopkov,« je rekel minister Bajuk.

In dodal je, da se bo »naročnik moral obrniti na vlado, vlada pa bo z javnim sklepom prevzela tudi politično odgovornost in v teh primerih se postopek ne bo ustavil, kot je zdaj zapisano v zakonu. Če bi tak člen že obstajal, bi lahko rešili znani problem operacijskih miz«. Sicer pa je Bajuk povedal, da vlada pripravlja korenito spremembo celotnega sistema javnih naročil, ki tudi pomeni določene spremembe v tej zakonodaji in v celotni vlogi državne revizijske komisije.

Vladni sklepi o načrtovanih plinskih terminalih

Vlada je sprejela kar 14 sklepov zaradi italijanskih načrtov za gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju; minister za okolje in prostor Janez Podobnik je v zvezi s tem včeraj poslal četrto pismo italijanskemu ministrskemu kolegu, le da tokrat že novemu, Alfonsu Pecoraru Scanii. Predlagal mu je tudi nekaj datumov za čimprejšnje srečanje. Podobno pismo je svojemu ministrskemu kolegu poslal tudi slovenski minister za promet Janez Božič.

Minister Podobnik je na skupni tiskovni konferenci z državnim sekretarjem Markom Starmanom, ki je vodil medresorsko skupino za to vprašanje, po seji vlade izrazil zadovoljstvo nad obravnavanim poročilom, češ da »smo s presojo vplivov na okolje ravnali kredibilno, strokovno in prepričljivo«. Zatrdil je, da Slovenija ni zamudila nobenega roka, saj so uveljavili vse procesne poti, ki jih lahko uporabi vlada, ta pa bo seveda še naprej aktivna pri uveljavljanju našega interesa za varovanje občutljivega ekosistema na tem območju. Podobnik je navrgel, da je Slovenija pred pol leta razglasila ekološko cono. »Zavedamo se, da je ta del severnega Jadrana ekološko občutljiv prostor.«

Vlada je poudarila, da ni bila ustrezno obveščena o nameravani gradnji terminalov, Italija pa ni upoštevala niti nekaterih konvencij oziroma evropske direktive. Prometni minister je svojega ministrskega kolega z druge strani meje opozoril, da njegova država pri tem ni upoštevala niti določb memoranduma o soglasju med hrvaško, italijansko in slovensko vlado za uvedbo skupnega plovnega sistema in sheme ločene plovbe v severnem delu Severnega Jadrana.

O pomembnejših obeležitvah 15. obletnice osamosvojitve

Vlada se je seznanila z informacijo o pomembnejših obeležitvah ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije in o načinu sodelovanja koordinacijskega odbora za državne proslave pri navedenih obeležitvah. Odbor bo del finančnih sredstev zagotovil samo za obeležitev pomembnejših dogodkov, ki jih ne vključujejo lokalne skupnosti, ampak veteranska združenja. Vsa potrebna sredstva v višini 10 milijonov tolarjev so zagotovljena v okviru sredstev za izvedbo državnih proslav v letu 2006, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Vlada je ob obravnavi koledarja državnih proslav v letu 2006 2. marca naložila koordinacijskemu odboru za državne proslave, naj pripravi seznam pomembnejših obeležitev ob 15-letnici dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije in vlado seznani z načinom sodelovanja odbora pri navedenih obeležitvah. Gradivo vsebuje seznam obeležitev, ki bodo potekale po vsej Sloveniji v (so)organizaciji lokalnih skupnosti, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Poleg tega pa vsebuje tudi seznam dogodkov, ki jih bodo v počastitev obletnice organizirali Slovenci v zamejstvu in po svetu, serijo razstav po muzejih v Sloveniji v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter seznam dogodkov v organizaciji ministrstva za šolstvo in šport.

Koordinacijski odbor bo vse prireditve objavil v knjižici prireditev, objavljene pa bodo tudi na portalu e-uprave. Po dogovoru z organizatorji posameznih obeležitev bo odbor po potrebi pomagal tudi pri zagotovitvi tehničnih rešitev za izvedbo prireditve in pri zagotovitvi slavnostnih govornikov.

Za organizacijo, način izvedbe in vsebino počastitve je v celoti zadolžen predlagatelj prireditve, ravno tako tudi za zagotovitev finančnih sredstev. Koordinacijski odbor bo del finančnih sredstev zagotovil samo za obeležitve pomembnejših dogodkov, ki jih ne vključujejo lokalne skupnosti, ampak veteranska združenja. Vsa potrebna sredstva v višini 10 milijonov tolarjev so zagotovljena v okviru sredstev za izvedbo državnih proslav v letu 2006.

Vlada za sklenitev obrambnega sporazuma z Rusijo

Vlada je sprejela pobudo za sklenitev sporazuma o sodelovanju med slovenskim in ruskim obrambnim ministrstvom ter ministra za obrambo Karla Erjavca pooblastila za podpis sporazuma, so sporočili iz urada vlade za informiranje.

Kot so pojasnili, bo z omenjenim sporazumom ustvarjena podlaga za sodelovanje med slovenskim in ruskim obrambnim ministrstvom na obrambnem področju. Sporazum bo omogočal izmenjavo mnenj, izkušenj in informacij o zadevah, ki so v obojestranskem interesu, in o sodelovanju, katerega namen je krepitev medsebojnega zaupanja in mednarodne varnosti, so še zapisali.

Vlada sprejela program Kobilarne Lipica

Vlada je sprejela letno poročilo o delu Kobilarne Lipica za leto 2005 ter program dela in finančni načrt kobilarne za letos. Cilj poslovanja v letu 2006 je povečanje prihodkov za deset odstotkov ter znižanje stroškov do deset odstotkov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak.

Kobilarna Lipica v letu 2005 ni dosegla zastavljenih ciljev. Poslovanje celotnega zavoda je bilo pod pričakovanji. Še nadalje je bil namreč opazen upad stacionarnih gostov, kar kažejo slabši rezultati zasedenosti hotelskih zmogljivosti.

V kobilarniškem delu pa se je lani povečalo število ogledov klasične šole jahanja, iz česar je mogoče sklepati, da je Lipica zanimiva za programe izletniškega turizma.

Kljub temu je skupni poslovni rezultat negativen. Na javnem delu, ki je deloma financiran iz državnega proračuna, je nekaj presežka prihodkov nad odhodki, v gospodarskem delu pa je rezultat negativen, in sicer v višini 200 milijonov tolarjev.

V letošnjem letu se načrtujejo bistvene spremembe tako v poslovnem pogledu kot tudi pogledu statusnih sprememb, ki bodo osnova za izboljšanje poslovanja, je napovedal Hajdinjak. Število zaposlenih naj bi se zmanjšalo za pet odstotkov, poseben poudarek pa bodo namenili varčevanju z energijo. Ta prihranek naj bi znašal približno deset odstotkov vseh stroškov energije.

Vlada soglaša z razpisom za vpis v podiplomske programe

Vlada je sprejela sklep o soglasju k razpisu za vpis v podiplomske študijske programe v študijskem letu 2006/2007 na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Pri finančni oceni je za študijske programe, ki vodijo do magisterija znanosti oz. doktorata znanosti, upoštevan enak znesek kot za sofinanciranje 1. letnika v letu 2006, to je 371,2 milijona tolarjev, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Na vseh treh univerzah je predvidenih 3920 mest za vpis v študijske programe za pridobitev magisterija in doktorata znanosti, 1280 mest za pridobitev specializacije ter 3046 mest za magistrske študijske programe in 110 mest za doktorske študijske programe po bolonjski shemi.

Pri finančni oceni je za študijske programe, ki vodijo do magisterija znanosti oz. doktorata znanosti, upoštevan enak znesek kot za sofinanciranje 1. letnika v letu 2006, to je 371,2 milijona tolarjev. Za izvedbo magistrskih programov druge stopnje ocenjujejo, da bodo v letu 2007 potrebovali 550 milijonov tolarjev.

Študijski programi za pridobitev magisterija in doktorata znanosti bodo delno lahko sofinancirani iz proračunskih sredstev v skladu s sklepom vlade o sofinanciranju podiplomskega študija. Specialistični študijski programi pa se financirajo s šolninami. Magistrski študijski programi (2. stopnja), ki se bodo izvajali kot redni študij, bodo financirani iz proračuna za leto 2007.