Ljubljana – Državni zbor je sprejel novelo zakona o policiji, ki policistom omogoča duhovno oskrbo, ter novelo zakona o notariatu, s katero bo povečana dostopnost do notarskega poklica. Poslanke in poslanci so potrdili še spremembe zakonov o odpravi posledic naravnih nesreč ter o ukrepih za odpravo posledic zemeljskih plazov. Zaradi uvedbe biometričnega zapisa so spremenili še zakon o potnih listinah, sprejeli pa so tudi novelo zakona o varnosti na smučiščih.
Temeljni cilj sprememb zakona o policiji je racionalizacija, povezana z ureditvijo zaposlovanja v policiji za določen čas. V zakonu o policiji bi se določila izjema od splošne ureditve po zakonu o delovnih razmerjih, po kateri se lahko delovno razmerje sklepa za največ dve leti. Za opravljanje nalog varovanja zunanje meje Evropske unije bi tako delavce policija zaposlila za pet let.
V LDS proti priviligrianju le ene verske skupnosti
Novela zakona o policiji pa med drugim predvideva religiozno oskrbo 7618 aktivnih policistov. Policija naj bi tako zaposlila enega kurata, ki bi imel status policijskega svetnika oz. podsekretarja. K tej določbi so bila vložena štiri dopolnila. V SNS in LDS so se zavzemali za črtanje po njihovem mnenju neustrezne določbe, s katerimi bi vlada posegla v ustavno ločitev med državo in verskimi skupnostmi ter privilegirala le eno versko skupnost. Obe dopolnili je večina poslancev zavrnila. Zavrnili so tudi predlagano rešitev poslanske skupine SD, po kateri bi izrecno uresničevanje te pravice v policiji omogočili le za primere, ko policisti zaradi objektivnih okoliščin ne morejo uresničevati religiozne oskrbe.
Sprejet pa je bil predlog koalicijskih SDS, SLS in NSi, ki so z dopolnilom predlagale rešitev, po kateri se še dodatno predpiše okoliščine, v katerih bo zagotavljanje religiozne duhovne oskrbe policistov, glede na njihove posebne pogoje dela, dopuščeno. Vladajoča koalicija je ob obstrukciji SNS in nasprotovanju 20 poslancev LDS in SD zakonsko novelo sprejela s 45 glasovi.
Spremembe zakona o notariatu
Spremembe zakona o notariatu, za katere je glasovalo 69 poslancev, proti pa nihče, naj bi zagotovile večjo dostopnost pri imenovanju na notarsko mesto, večjo dostopnost do notarskih storitev ter hitrejše in preglednejše postopke imenovanja in razreševanja notarjev.
Med pogoji za opravljanje notarskega poklica je tako odslej izenačitev dolžine pridobljenih praktičnih izkušenj univerzitetnih diplomiranih pravnikov, ki so najmanj eno leto po opravljenem državnem pravniškem izpitu izkušnje pridobivali pri notarju, s tistimi, ki so izkušnje pridobivali drugje. Da bi pospešili postopke imenovanja in razrešitve notarjev, spremembe uvajajo roke za tožbe v upravnem sporu. Poleg tega bodo hitrejši tudi disciplinski postopki zoper notarje.
Novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
Namen novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je predvsem zmanjšati ogroženost kmetijskih gospodarstev pred naravnimi nesrečami oz. v največji možni meri ublažiti posledice naravnih nesreč v kmetijstvu. Za hitro pomoč tako uvaja možnost predplačila pomoči ter ureja način vračanja v primeru previsokega predplačila. V noveli je opredeljena najvišja vrednost predplačila za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in sicer v višini 20 odstotkov ocenjene neposredne škode. Novelo je podprlo 63 poslancev, proti ni bil nihče.
Poslanec SD Janko Veber je sicer želel s svojima dopolniloma doseči, da se izračun višine teh sredstev podrobneje uredi s podzakonskim aktom ter da bi morala biti podlaga za predplačilo ocena neposredne škode, ki jo sprejme vlada. Poslanke in poslanci so takšen predlog zavrnili.
Temeljni cilj novele zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 je, da se na prizadetih območjih zagotovi trajna varnost za prebivalstvo, prepreči širjenje in doseže ustalitev zemeljskih plazov, ki jih določa zakon. Rok veljavnosti zakona se bo tako podaljšal do leta 2010. Za spremembe je glasovalo 70 poslancev, proti pa nihče.
Spremembe in dopolnitve zakona o potnih listinah
Spremembe in dopolnitve zakona o potnih listinah, ki jih je podprlo 70 poslancev (proti ni bil nihče), pa so v prvi vrsti potrebne zaradi uvedbe biometričnega zapisa podobe obraza imetnika v potno listino. Osnovni zakon pa se usklajuje še z drugimi predpisi. Tako bodo predvsem iz varnostnih razlogov po novem poskrbeli, da nevročena potna listina ne leži v hišnem predalčniku. Zato s spremembami predvidevajo, da se potna listina, ki jo državljan ne prevzame v osmih dneh, vrne pristojnemu organu, ki jo je izdal.
Zakon o varnosti na smučiščih
V osnovni zakon o varnosti na smučiščih je s spremembami vgrajena določba o prepovedi zadrževanja na smučišču izven obratovalnega časa smučišča. Na podlagi zakonskih sprememb bosta imela nadzornik na smučišču in policist posebno pooblastilo kršitelju predpisov in tistemu smučarju, ki s svojim ravnanjem ogroža druge smučarje, brez predhodnega opozorila odvzeti smučarsko vozovnico. Zakon je podprlo 70 poslancev.