Občinski svetniki ogrožajo energetsko naložbo

Ljutomer – Podjetje Pomurske elektrarne že več kot dve leti pripravlja načrte za gradnjo velikega sistema kogeneracije – proizvodnje električne energije in toplote – za skoraj ves Ljutomer na lesno biomaso. Začetek gradnje onemogoča del ljutomerskih občinskih svetnikov, ki skoraj enako dolgo nočejo sprejeti odloka o preskrbi s toplotno energijo.

Pomurske elektrarne so v polovični lasti skupine Fabrika dveh mladih ljutomerskih podjetnikov Blaža in Roka Sunka, lastnik druge polovice pa je energetsko razvojna družba Güssing energy technologies iz avstrijskega Güssinga, občine, ki se je zelo usmerila v energetsko samopreskrbo z obnovljivimi viri energije. Skupaj so si zamislili, da bi tudi Ljutomer preskrbovali s toploto iz obnovljive lesne biomase z domačega območja, za zamisel so pridobili že večino večjih proizvodnih podjetij in javnih ustanov, zanimanje za priključek na načrtovani toplovod pa kažejo tudi v zasebnih gospodinjstvih.

Biomasa iz pomurskih gozdov

Vsem morebitnim odjemalcem obljubljajo ugodne cene, vsaj 15 odstotkov nižje od cen toplote iz fosilnih goriv, gospodinjstvom pa tudi nizke stroške priključitve, ki bi znašali 500 evrov. Glede na potrebe Ljutomera so v Pomurskih elektrarnah predvideli, da bi imel sistem toplotno priključno moč okrog 14 megavatov in bi porabnikom na leto prodal približno 28 gigavatnih ur toplotne energije, poleg te pa bi proizvajali še električno energijo s turbino moči slabega megavata. Na leto bi kogeneracija predvidoma porabila 23.000 ton lesne biomase, ki bi jo odkupovali od pomurskih lastnikov gozdov in lesnopredelovalne industrije, s sistemom pa bi izpuste CO2 zmanjšali za 10.000 ton na leto. Ocenjena investicijska vrednost sistema je približno deset milijonov evrov.

Dvakrat spodnesli odlok

Vendar je njihove načrte ustavilo sprejemanje občinskega odloka o preskrbi s toplotno energijo iz obnovljivih virov, ki je nujna podlaga za razpis koncesije za to izbirno javno gospodarsko službo. Občinska uprava je prvi predlog odloka občinskemu svetu predlagala že pred dobrim letom in svetniki so ga v prvem branju potrdili, nato pa svetniki Desusa, SLS, LDS, SD in dveh list v drugem branju odloka brez obrazložitve ali pripomb niso podprli.

Občinska uprava je v dogovoru s temi strankami spremenila odlok. Znova so ga obravnavali marca letos in ga v prvem branju soglasno potrdil, junija pa so ga svetniki iz istih strank spet zavrnili, ker da je pomanjkljiv. Pred tem v času javne razprave nanj ni bilo večjih pripomb ali amandmajev. »Vodstvu občine Ljutomer smo pred sprejemanjem odloka podpisane stranke in liste posredovale skupne predloge za spremembe in dopolnitve, ki pa niso bili upoštevani,« so sporočili svetniki omenjenih strank.

Na občini trdijo, da pripomb niso dobili, dobili pa so dokument stranke SD, »ki je po videzu in vsebini nova, tretja različica odloka«. V občinski upravi pravijo, da gre za nov dokument, zato ga niso mogli dati v obravnavo, dokler ni končan postopek sprejemanja prvotnega dokumenta.

Interesi v ozadju

Županja Olga Karba pravi, da je v režiji skupine občinskih svetnikov sprejemanje tega odloka dobilo tragikomične razsežnosti: »Vse skupaj postaja milo rečeno čudno. Kaj je v ozadju in po čigavem naročilu delujejo nekateri občinski svetniki, nam ni znano. Glede na to, da ni argumentov, ampak brez razlogov le zavlačujejo, gre sklepati, da zavlačevanje narekuje določen interes.«

Svetnik SD Damjan Bogdan je za Delo povedal, da bodo svetniki, ki imajo večino v občinskem svetu, odlok sprejeli šele, ko bo občinska uprava upoštevala njihove pripombe in predloge.