Tiskane izdaje
Ormož – Na ravnici Ptujskega polja med Gorišnico in Ormožem nameravajo po napovedih iz policije že kmalu začeti postavljati ograjo po meji med Slovenijo in Hrvaško. Ormoški župan Alojz Sok je ministrstvo že drugič v tem mesecu pisno opozoril, da je to nesmiselno in nepotrebno.
Da se namerava država ograditi tudi na tem območju, so ormoški občinski upravi povedali predstavniki tamkajšnje policije. Niso pa povedali, kdaj se bodo dela predvidoma začela. Včeraj smo pregledali celotno območje ob meji, vendar žice niso še nikjer postavljali. Alojz Sok pravi, da je v stalnem stiku s predstavnikom ministrstva za notranje zadeve, pa kljub temu ne ve, kdaj naj bi se dela začela in ali se sploh bodo.
Tudi takrat, ko so bodečo žico začeli vleči po meji od Središča proti Kogu, ormoški in središki župan nista bila obveščena o začetku del. Še več, županu Središča ob Dravi Juriju Borku so na začetku zagotavljali, da bodo postavili le kilometer ograje, po pol kilometra na vsaki strani mednarodnega mejnega prehoda v Središču, da bo ograja usmerjala begunce proti uradnemu prehodu in sprejemnemu centru. Potem pa so ta »kilometer« raztegnili za približno desetkrat.
»Čez mejo že zdaj nihče ne more priti«
Tokrat naj bi ograjo postavili ob kanalu, po katerem voda odteka s HE Formina nazaj v Dravo pri Ormožu. Toda ta kanal je že sam po sebi dovolj velika naravna ovira, saj čezenj skorajda ni mogoče priti niti ga preplavati, ker so obrežja strma in gola.
Čezenj vodijo trije ozki mostovi predvsem za kmetijske stroje, saj imajo na drugi strani veliko njiv in travnikov kmetje iz vasi Ptujskega polja, a te mostove bi lahko drugače zavarovali. Med Ormožem in Zavrčem pa slovensko ozemlje dodatno varuje še Drava, ki je še težja naravna ovira od kanala. »Že zdaj nihče ne more priti čez mejo na našem območju,« poudarja tudi župan Gorišnice Jožef Kokot, ki se mu zdi namera o postavljanju ograje tu povsem nesmiselna.
Slovenske njive bi ostale na drugi strani žice
Da bi se izognili konfliktom s sosednjo Hrvaško, bi med Ormožem in Forminom morali ograjo postaviti na severni, torej slovenski strani kanala. Ob njegovem južnem robu to ni mogoče, saj je tam hrvaško katastrsko ozemlje, prekinjena ograja pa ne bi imela prav nobenega smisla.
V obeh primerih pa bi ostalo veliko slovenskih njiv in travnikom med kanalom in strugo Drave na drugi strani žice, kar bi spet močno oviralo kmetovanje domačinom. Na ministrstvu za notranje zadeve pa nam še niso povedali, kdaj, kje in ali sploh nameravajo vztrajati pri nesmiselnih načrtih še bolj nesmiselnega ograjevanja roba Ptujskega polja.
