Osnova za konkretne rešitve prostorskega urejanja Ribnice

V Galeriji Miklova hiša je na ogled razstava študentskih predlogov za prostorski razvoj Ribnice

Objavljeno
28. november 2012 08.24
Posodobljeno
28. november 2012 14.00
Simona Fajfar, Ribnica
Simona Fajfar, Ribnica
Ribnica - Študentje 3. letnika krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so se v minulem šolskem letu posebej ukvarjali z Ribnico. K sodelovanju jih je povabil ribniški župan Jože Levstek, tako da je 31 študentov pod vodstvom prof. dr. Ane Kučan, asistentom Nejcem Florjancem in gostom Joaom Gomesom da Silvo raziskovalo možnosti prostorskega razvoja Ribnice.

Obdelali so celotno dolino, prepoznavali probleme in raziskovali potencial območja, ki ga nudi slikovit krajinski okvir in pestra zgodovina. Prostor so prepoznali kot izredno vreden. Za območje je značilno, da so vasi še vedno prepoznane, čeprav se je tudi v tem prostoru po 2. svetovni vojni začel proces polnjena prostora. Ta se, ocenjuje sogovornica, že obrača, tako da je vprašanje, ali se bodo vasi še širile v krajinsko zaledje ali pa se bodo naselja širila znotraj svojega prostora.

Študentje so pri vrednotenju prostora izpostavili tudi probleme, kot so nedokončana cestna omrežja, vizualno ali programsko degradirana območja, pomanjkljiva strukturna prepoznavnosti, kot je na primer Kolodvorska ulica, programska podhranjenost, kot npr. Škrabčev trg.

Eden večjih problemov je obrtna cona Ugar, kjer je bila nekoč vojašnica. »Videti je, da je ta obrtna cona nastala po politični volji, da je nastala po napaki,« pravi Ana Kučan. Zato so se študentje pri svojih razmišljanjih razdelili na dvoje: prvi so to cono sprejeli kot dejstvo, druga skupina pa je ubrala smelo pot, tako da so obrtno cono odstranili in na tem območju opredelili druge funkcije.

»Največji problem Ribnice pa je vstop v mesto z ljubljanske smeri,« pravi Ana Kučan. Iz značilne vasi se človek pripelje v neizoblikovano Ribnico, kjer ni nikjer razbrati, da je imelo to območje zanimivo zgodovino. »Izgubil se je tudi značaj Kolodvorske ulice, ki je bila značilna avstroogrska ulica,« pravi sogovornica, prav tako pa je izpostavila degradirani prostor Merharjeve ulice in nasičenost Škrabčevega trga.

»Rešitve smo iskali kompleksno,« pravi Ana Kučan, ki se je s študenti dotaknila tudi majhnega naselja stanovanjskih blokov v smeri Hrovače, ki so v duhu zapoznelega urbanizma. Novi bloki niso nič boljši, zato bi bilo potrebno tem stavbam dodati stanovanjsko zelenje, oblikovati rob naselja in na tak način ločiti Ribnico in Hrovačo.
Razstava, ki razkriva razmišljanja študentov, pa ne daje odgovorov na točno zastavljena vprašanja, saj je bil njihov glavni namen slediti pedagoškim ciljem, ne pa željam naročnika. »To je zbirka idej oziroma možnosti,« pravi Ana Kučan, ki nadaljuje, da naj bi si tisti, ki odločajo o tem prostoru, s to razstavo razčistili nekatere pojme, se pogovorili in iz tega izpeljali prostorske rešitve, ki bodo najboljše za to okolje.

Del tega procesa bo tudi javna razprava, ki jo nameravajo organizirati ob zaključku razstave. Ideje študentov krajinske arhitekture bodo v Galeriji Miklova hiša razstavljene do 10. decembra, ko se razstava seli v Rokodelski center Ribnica.