Otroci in starši imajo radi »slavne« gimnazije

Ljubljana – Največ kandidatov na zelo oblegano bežigrajsko gimnazijo pritegne način dela. »Na informativnem dnevu ne uporabljamo marketinških potez in odkrito povemo, da smo šola, na kateri je znanje še vedno cenjeno. Tisti, ki ne delajo, pri nas niso glavni,« pojasnjuje vzroke za njihov sloves ravnatelj Ciril Dominko.

Ponujajo tudi veliko možnosti, da dijaki razvijajo svoje posebne nadarjenosti. Takšnih področij je kar 62 in segajo od naravoslovja do umetnosti. Veliko vlagajo v izobraževanje učiteljev in zaradi mednarodnih povezav imajo dober vpogled na najnaprednejše metode poučevanja.

Tudi na Gimnaziji Poljane, kjer so prejeli 110 prijav več, kot imajo mest, pričakujejo, da jih bo večina prenesla, tako da jih v negotovosti ne bo ostalo veliko. Ravnatelj Bojan Končan meni, da se med privlačnejše gimnazije uvrščajo zaradi ponudbe šestih tujih jezikov, imajo pa tudi klasične in naravoslovno usmerjene oddelke. Da pri znanju ne popuščajo, kaže uspeh njihovih dijakov na maturi. Lani so imeli 24 zlatih, od tega dva z vsemi točkami. »Uspeh je tisti, ki privlači. Dober glas se od dijakov piramidalno širi med starši, starimi straši in prijatelji. Zato je slab sloves tako težko obrniti,« je povedal.

Na viško gimnazijo se je letos prijavilo 30 dijakov preveč. Ali bodo morali omejiti vpis, nočejo napovedovati. O tem določajo učenci skupaj s starši s prenosom prijav, poudarjajo. »Vzrokov za to, da smo med priljubljenimi gimnazijami, je več,« poudarja ravnateljica Alenka Krapež.

»Dijakom ponujamo zelo pester program, različne aktivne oblike pouka (tabori, terensko delo, učenje z raziskovanjem …), veliko izbirnih vsebin pri pouku, izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih. Skrbimo za dobro vzdušje na šoli, kjer imata tako resno delo kot tudi zabava svoj prostor. Vsak dijak je pomemben in verjamemo, da ima vsak kakšen talent, ki ga lahko pomagamo razvijati,« pravi. Lani so imeli 24 zlatih maturantov in že enajsto leto so vsi maturanti uspešno opravili maturo.

Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, tudi pravi, da pri njih tako rekoč vsi uspešno opravijo maturo. Lani so imeli deset zlatih maturantov, vpisali pa so 88 novincev z vsemi točkami. Kot kažejo sedanje prijave (za 68 razpisanih mest se je prijavilo 159 kandidatov), letos omejitve vpisa pri njih ne bo. »To je v veliki meri posledica lanske izjemno visoke omejitve, saj je bilo v prvem izbirnem krogu potrebnih 172 od 175 točk, v drugem pa 171. Učenci so že na informativnem dnevu omenjali skrb, ali bodo sploh sprejeti,« razmišlja Lorenčič.

Od drugih gimnazij jih po njegovi razlagi loči razvejen sistem zunajšolskih dejavnosti pod nazivom Druga, v katerega je vključenih več kot štiristo dijakov. Sistem v bistvu predstavlja šolo v šoli in pokriva vsa področja ustvarjalnosti. Izjemni so tudi njihovi rezultati na tekmovanjih iz znanj, saj se vsako leto vsaj eden izmed dijakov uvrsti v eno izmed slovenskih ekip za olimpijado iz znanj kemije, biologije, fizike ali matematike. V naslednjem šolskem letu bo na šoli mogoč tudi fakultativni pouk kitajščine.

Za splošni program I. gimnazije Celje je letos razpisanih 140 mest, prijav pa imajo 174. »Smo heterogena gimnazija – ena redkih v Sloveniji, morda celo edina. Imamo tudi športni oddelek, klasično in umetniška gimnazijo ter vzporedno glasbeno izobraževanje. Ugled nam daje več kot dvestoletna tradicija in izrazita uspešnost na vseh področjih. Smo odprta, zelo demokratična in ustvarjalna šola. Dijake upoštevamo v pravem pomenu besede in jim dajemo številne možnosti za razvoj talentov. Lani smo imeli 33 zlatih maturantov, naziv najbolj športne srednje šole v Sloveniji. Za nas je značilna močna pripadnost, ki združuje generacije od najstarejših do sedanjih,« pojasnjuje duh šole ravnatelj Anton Šepetavc.

Napoveduje, da bo letos omejitev vpisa pri športnikih, za druge pa bodo, kot ponavadi, poskušali najti mehko različico – svetovali jim bodo pri preusmerjanju.