Pahor se strinja z Drnovškom

Predsednik SD Pahor meni, da rešitev problema izbrisanih z ustavnih zakonom ni idealna, a je verjetno edina mogoča.

Objavljeno
16. januar 2006 13.41
Ljubljana – Predsednik SD Borut Pahor je danes predsedniku države Janezu Drnovšku poslal pismo z odgovorom na Drnovškov nedavni poziv k dogovoru o rešitvi problema izbrisanih. Pahor Drnovška seznanja z osebnim mnenjem, da rešitev z ustavnih zakonom ni idealna, a je verjetno edina mogoča. Obenem pa navaja, da glede na stališča, ki jih je sprejelo strankino predsedstvo, niti on sam niti kdo drug nima mandata, da se v imenu SD pogaja o vsebini predloženega besedila ustavnega zakona.

Kot je Pahor zapisal v pismu in pojasnil na današnji novinarski konferenci, deli mnenje predsednika države, da predlog ustavnega zakona, ki ga je pripravila vlada, predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje. Zaveda se, da rešitev z ustavnim zakonom ni idealna, je pa verjetno edina mogoča, saj so bili dosedanji poskusi uveljavitve ustavne odločbe doslej žal neuspešni. Vendar njegovo mnenje v stranki ni prevladujoče in kot njen predsednik je to dolžan spoštovati.

Predsedstvo SD je namreč na zadnji seji 21. decembra lani sprejelo stališče, da bo druga največja opozicijska stranka podprla vsako rešitev problema izbrisanih, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in spoštovanju odločbe ustavnega sodišča. Po mnenju predsedstva SD predlagani ustavni zakon tega ne zagotavlja. Pripravljeni pa so se pogovarjati, ko bodo pripravljene take rešitve, ki bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Pahor v pismu Drnovšku opozarja na dvoje okoliščin. Iz izjav visokih predstavnikov vlade je po njegovih navedbah mogoče ugotoviti, da zavračajo rešitev te problematike z običajnim zakonom. Kar pomeni, da v kolikor ne bo potrebne večine za sprejetje ustavnega zakona, ta vladna koalicija v svojem mandatu ne bo pripravila običajnega zakona ali kako drugače uredila vprašanje problema izbrisanih. Pa tudi nato, če bi čez tri leta prišlo do spremembe politične oblasti in bi prišle na oblast sile, ki so za neposredno uveljavitev odločbe ustavnega sodišča, ni nujno, da bi bilo to uspešno, na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavlja Pahor.

Zato meni, da je "nek razumen kompromis z ustavnim zakonom edina realna alternativa sedanjemu neustavnemu stanju in že sedem let starim krivicam t.i. izbrisanih". Pismo predsedniku pa sklene z željo, da bi vlada spodbudo za pripravo novega besedila ustavnega zakona sprejela z razumevanjem. Meni namreč, da vendarle obstaja neko upanje za oblikovanje potrebne večine v državnem zboru pri sprejemanju ustavnega zakona, če bi vlada pripravila novo besedilo, ki bi na najboljši možno način uveljavilo odločbo ustavnega sodišča. "Osebno bi se vsekakor zavzel za sprejetje takega ustavnega zakona," je še zapisal Pahor.

“Vlada bi ravnala modro, če bi o Iraku konzultirala DZ“

Pahor je glede vladne odločitve o napotitvi slovenskih vojakov v Irak na današnji novinarski konferenci dejal, da bi bilo politično modro, da bi vlada konzultirala državni zbor ali pa vsaj parlamentarna odbora za zunanjo in obrambno politiko ter pridobila njuno soglasje "ali vsaj razumevanje".

V primeru, da ne bi bilo niti soglasja niti razumevanja, bi bila parlamentarna odbora o vladni odločitvi vsaj informirana, preden bi jo sporočili širši javnosti, je dodal Pahor, po mnenju katerega je šlo za politično napako, ki se bo vladi slabo obrestovala. V primeru takšnih ukrepov gre namreč po njegovih besedah za vprašanje politične modrosti, da se doseže nek nacionalni konsenz.

Kot je dejal Pahor, je vlada, tako Ropova kot Janševa, sprejela tri pomembne sklepe v zvezi z Irakom; sklep, da se pošlje do pet častnikov in podčastnikov za potrebe iraških varnostnih sil v tretjo državo; sklep, da se iraškim varnostnim silam ponudi možnost dobave opreme in orožja v vrednosti do 5,2 milijona evrov ter sklep, da se sodeluje pri enem od varnostnih projektov s 25 milijoni evrov.

Drugih formalnih sklepov, ki bi zadevali odločitev Slovenije glede Iraka, Pahor ne pozna, razen t.i. usmeritve iz 20. julija 2004, ki govori o tem, da bo vlada premišljala o svojih nadaljnjih ukrepih pri angažiranju v zvezi z iraško krizo glede na varnostne razmere. "Mislim, da se te varnostne razmere niso v ničemer spremenile," je ocenil Pahor in dodal, da so te še vedno zelo negotove. Kljub temu pa se je vlada odločila spremeniti politiko.