Parade ne bo

Vojaške parade ob letošnjem dnevu državnosti ne bo, se je odločila vlada. Kljub temu bo slovenska vojska sodelovala na osrednji državni proslavi.

Objavljeno
22. maj 2006 19.30
Ljubljana - Vojaške parade ob letošnjem dnevu državnosti ne bo, bo pa Slovenska vojska na osrednji državni proslavi na predvečer praznika 24. junija sodelovala s častno četo, dvignila bo zastavo, sprožila salve z ljubljanskega gradu in pokazala svoje veščine, je na današnji novinarski konferenci povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn.

"Tako smo se odločili po premisleku tudi zato, da polemike, ki so se sprožile ob vojaški paradi, ne bi preglasile slovesnosti tega praznika in tega trenutka in bi se potem ukvarjali samo s tem, ne pa s tem, da smo odlična mlada država, ki ima odlično pot v prihodnost in se nima česa sramovati," je dejal Zorn po današnji seji koordinacijskega odbora za državne proslave, katerega predsednik je.

Čez pet let "velikanska parada"?

Poudaril je, da želijo ob proslavi doseči čim širše soglasje, zato je "nesmiselno riniti s tistim, kar pač zbuja nelagodje, ne glede na to, ali je to upravičeno ali ne". Kljub temu pa si državni sekretar ob 20. obletnici osamosvojitve predstavlja "velikansko parado v Ljubljani", je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo v naslednjih letih morda parada spet aktualna.

Zorn je dejal, da bo proslava na ljubljanskem Trgu republike " velika replika osamosvojitvene proslave", ki je potekala pred 15 leti na Trgu republike. Pri proslavi bo šlo "za celo serijo artističnih zadetkov, visoke in popularne kulture, mešanico vseh mogočih umetnosti in pri njih obilno sodeluje tudi vojska", je pojasnil Zorn.

Glede nasprotovanja paradi s strani predsednika republike Janeza Drnovška pa je Zorn dejal, da je predsednik nekatere od polemik res sprožil. "Po drugi plati pa se do Slovenske vojske vede izjemno korektno," je dejal Zorn in ob tem omenil, da je bil predsednik prisoten na nedavnem postroju vojakov v Cerkljah. "Na nek način je kot vrhovni poveljnik svoje stvari zaenkrat tudi že odslužil."

"Parade potekajo kar naprej"

Sicer pa je Zorn dejal, da parade potekajo "kar naprej, čeprav se imenujejo drugače". Omenil je nedavni postroj 6000 pripadnikov SV v Cerkljah in "veliki prikaz" Slovenske vojske, ki bo v Slovenj Gradcu potekal 10. junija kot ena od 160 prireditev iz koledarja slovesnosti ob dnevu državnosti, ki jih je danes sprejel odbor za državne proslave.

Zorn je še ponovil stališče, da je odpor zoper parado na Trgu republike na nek način nerazumljiv. "Zdi se nam, da za pomemben slovesni trenutek protokolarno ni boljšega mesta in bolj primerne prireditve, kakor je ravno parada. Navsezadnje SV deluje v mirovnih misijah po celem svetu in nas tudi postavlja na zemljevid sveta."

Se sramujemo svojih vojakov?

Poudaril je še: "Kadar je treba ubraniti slovensko državo, pokličemo vojake na pomoč, kadar jih želimo pokazati, kakšni so, se jih sramujemo in pravimo, naj ostanejo v vojašnicah. To se mi ne zdi ustrezno, razumem pa, da smo še vedno pod vtisom tistega, kar smo pred desetletji doživljali z nastopom JLA v Sloveniji, v državi, ki se je imenovala Jugoslavija. Morda je ta spomin še živ in s paradami ne vemo, kaj početi, čeravno so najbolj običajen protokolarni način v zahodnoevropskih demokracijah na državnih proslavah."

Za osrednjo državno slovesnost bo iz proračuna namenjenih 65 milijonov tolarjev (lani je bilo porabljenih 49 milijonov, predlani 83 milijonov, ob desetletnici osamosvojitve pa 116 milijonov tolarjev).

Kot je znano, je ideja o vojaški paradi ob osamosvojitvi v javnosti sprožila polemične razprave. Nasprotovanje paradi je javno izrazil tudi predsednik Drnovšek pred sejo vlade, na kateri bi morali odločati o koledarju državnih proslav. Kasneje je bila sprejeta odločitev, da bo dokončna oblika osrednje proslave določena mesec dni pred prireditvijo.

Ena od "žrtev" polemik o paradi je bil predsednikov svetovalec Maks Lavrinc, ker po Drnovškovih navedbah ni upošteval navodila, naj v odboru za državne proslave nasprotuje paradi, zato ga je predsednik odpustil, a ga je nato ponovno vzel v službo.