Parkirišč v središču Ljubljane je premalo

Ljubljana – Pavel Klavs, načelnik oddelka za gospodarske javne službe in promet, je zadovoljen s postavljanjem parkomatov v središču mesta, precej manj pa s hitrostjo urejanja ljubljanskih prometnih usmeritev. Kot pravi, se je ljubljanski proračun usmeril v družbene dejavnosti, za komunalo je denarja čedalje manj. Od načrtovanih treh krogov prometnic v Ljubljani je končan le najširši, kdaj bo mesto dobilo notranja cestna obroča, Klavs ne zna napovedati.

Ste kot prvi človek prometne politike v mestu zadovoljni s postavljenimi parkomati, ki so bili v prvih dneh deležni številnih očitkov?
Seveda sem zadovoljen, saj imajo po vsem svetu parkomate. Nedvomno prinašajo določen red v mirujočem prometu. Vedno znova smo bili deležni očitkov, da parkirni listki niso dovolj dostopni. Modre in bele cone so za kratkotrajno parkiranje, ne garažiranje. Vseh parkirnih prostorov v središču mesta je 12.000, obrati na njih pa so bili majhni. Če se število avtomobilov na parkirno mesto približa petim, potem bodo vsi našli parkirni prostor. Tega, da ljudje iz domače garaže pripeljejo v Ljubljano, kjer spet garažirajo avto za osem ali devet ur, mora biti konec.

Pa bodo parkomati dovolj za kaj takega?
Parkomati sami po sebi tega ne bodo naredili, šele nadzor nad parkiranjem lahko naredi red.

Je v ožjem mestnem središču dovolj parkirnih prostorov?
Ne, zato pa jih načrtujemo.

Kje?
Pri novih parkiriščih se zelo zatika. Da bi zagotovili do 10.000 dodatnih parkirnih prostorov v malo širšem ožjem središču, kot je načrtovano, bi morale biti zgrajene garažne hiše na Vodnikovem, Krekovem in Kongresnem trgu, pod novim Šumijem, pri Gruberjevi palači, v Komenskega ulici, Kozolec dve, druga faza Kapitlja, ob Karlovški, to je skupaj 3000 parkirnih mest, poleg teh pa še na Gospodarskem razstavišču, pri Tobačni, Iliriji, Kolizeju, Delavskem domu ... Vlagatelj ni občina, bomo pa spodbujali, da jih čim prej zgradijo. Najbolj potrebujemo garažno hišo pod Kongresnim trgom za ožje mestno središče, na Viču pa parkirišča za fakultetno središče, kar bi lahko zagotovili na območju Tobačne.

Katera garažna hiša bo stala prva?
Prvi bo verjetno Šarabon. Ta je tudi najpomembnejši na širšem območju mestnega središča. Z načrtovano garažno hišo ob Bohoričevi in zdaj precej samevajočo garažno hišo Metelkova bodo zmogljivosti zadoščale za območje Kliničnega centra.

Kaj pa je za povečanje števila parkirnih prostorov storila občina?
Poiskali smo možne lokacije za začasna parkirišča, recimo na nasipu Barjanke, gradbišču NUK ... Uredili bi lahko 1000 parkirnih prostorov, vendar zaradi okoljskih omejitev zanje nismo mogli dobiti dovoljenj.

Je ob cestah še kaj prostora?
Skoraj nikjer ni več cest, kjer ni vzdolžnega parkiranja, pogosto tudi obojestranskega, razen na glavnih, na Celovški in Slovenski.

Se vam zdi cena parkiranja v Ljubljani primerna?
Proučujemo predlog Parkirišč za povišanje parkirnin. Moramo jih povišati, ker je tudi LPP povišal cene vozovnic, zato je zdaj parkiranje cenejše kot javni prevoz. V dveh ali treh tednih bomo predlog proučili, se odločili in ga dali v obravnavo mestnemu svetu.

Ampak prihodek od parkirnin gre izključno podjetju Parkirišča.
To je res nekoliko nenavadno. Zato pripravljamo novo upravljavsko pogodbo s Parkirišči, menim, da bo podpisana v enem mesecu. Pogodba bo natančneje določala, da javno podjetje ta prihodek vlaga v parkirišča, denimo v parkomate, ki pa so v lasti MOL.

Nekateri menijo, da bi morali izkupiček nameniti za posodobitev javnega prevoza.
Ja, to je model, ki ga ima ves svet, pogosto je urejeno tako, da je parkiranje dejavnost podjetja, ki se ukvarja tudi z javnim prevozom. Zavedam se, da je milijarda subvencije LPP premalo, dodati bi bilo treba še dve. Promet moraš malo zagabiti – s cenovno politiko in nadzorom. Nekateri so tudi proti pretočnosti.

Toda vi načrtujete ravno povečanje pretočnosti ...
Žal gre zelo počasi, počasneje, kot smo pričakovali. Zunanji ring je končan, notranjima pa manjkajo celi kosi. Ključne so vpadnice, o katerih se dogovarjamo z Darsom. Za notranji ring po Njegoševi, Masarykovi, Tivolski, Aškerčevi, Zoisovi, Karlovški in Resljevi ne manjka veliko, več težav je s srednjim po Drenikovi, ki se izgubi pri nekdanji skakalnici, nujen bi bil predor do Koprske, urediti bi bilo treba še Samovo, Linhartovo, Topniško, Kajuhovo in Litijsko. Sanjsko bi bilo, če bi imeli tri ringe. Potem bi lahko zaprli središče mesta, tudi Slovensko cesto.

Kaj je treba najprej urediti za to zaporo?
Njegoševo je treba povezati z Roško skozi Cukrarno in končati Barjansko cesto.

Kdaj se bo to zgodilo?
Mestni svet bo kmalu obravnaval lokacijski načrt za Njegoševo. To je pogoj, da sploh začnemo pridobivati zemljišča. V proračunu ni podlage niti za letos niti za prihodnje leto. Barjanka ima gradbeno dovoljenje, lahko bi jo končali kmalu, a se moramo pogovoriti še z nunciaturo. Če pogovori ne bodo uspešni, bomo zgradili cesto do njihove parcele, le manjši košček bo ostal.

Kdaj?
Ne vem, vse je odvisno od proračuna.

Kaj pa denar?
Denar je največji problem. Za uresničitev sprejetih odločitev bi potrebovali približno 150 milijard tolarjev. Barjanka bo vzela milijardo, Njegoševa še dvakrat toliko, samo most bo stal milijardo. Ni tako veliko, vendar ima naš oddelek v proračunu 500 milijonov tolarjev. Proračun se je prestrukturiral v družbene dejavnosti. Ampak nekoč bo treba zgraditi tudi ceste.

Kdaj bo začasna zapora ožjega središča postala stalna?
Tu bomo spremenili prometni režim, želimo, da to postane območje za pešce. Pripravljamo odlok, s katerim bomo cone za pešce povečali in jih združili. Trubarjevo smo lepo zaprli, letos bomo območje za pešce uredili tudi na Mestnem trgu in Trgu francoske revolucije, 22. septembra bomo postavili tudi potopni stebriček pred Magistratom. Zagotovo bo treba vsaj zmanjšati tudi avtobusni promet, za zdaj ga namreč še ne moremo povsem ukiniti. To je močna povezava, uporablja jo 20.000 ljudi.

Prometne težave večkrat povezujete s študenti, so res taka težava?
Univerzitetna središča so na diagonali Vič–Bežigrad, dom se gradi v Šiški. Ugotavljamo, da imajo študenti že 25.000 avtomobilov, nihče se ne vozi več s kolesom. Ravno študenti so presežek, ki povzroči prometne težave. Med dopusti jih ni, prometnih razmer ne poslabša niti septembrski začetek šole, poslabšajo se oktobra.

Zakaj so parkirišča P+R prazna?
P+R parkirišča so res bolj prazna. Od začetka se je ta sistem zelo prijel, zdaj pa spet ne. Izvedli bomo še eno akcijo, parkiranje na teh parkiriščih bo brezplačno. Vendar bo treba za to, da bodo v prihodnje bolj polna, povišati parkirnine v mestu in poostriti nadzor. Vsaka kazen je visoka, če jo moraš plačati. Mogoče je večji problem izterjava kazni kot njihova višina.


Kaj kaže Delova raziskava?

Parkirišč v središču Ljubljane je premalo, menijo vprašani v naši raziskavi, a se nova, z izjemo Šarabona, še nekaj let ne obetajo. Več kot polovica voznikov avtomobilov tudi meni, da se v zadnjih dveh letih teže najde parkirni prostor kot prej. Ker jih večina parkira na brezplačnih parkiriščih, ki jih je vse manj, je to tudi razumljivo. Parkomati bodo po mnenju polovice vprašanih izboljšali razmere v mirujočem prometu, čeprav jih je do zdaj uporabilo le 13,9 odstotka. Po mnenju 82 odstotkov tistih, ki so uporabili enega od 48 postavljenih parkomatov, so ti dovolj prijazni do uporabnikov. Parkirnino na parkomatih v Ljubljani je mogoče plačati le z bankovci in mobilnim telefonom Mobitela. Medtem ko so se bankovci po mnenju vprašanih uvrstili najviše po praktičnosti za plačevanje parkirnin, so mobilni telefoni pristali šele na četrtem mestu. Prehiteli so jih tako kovanci kot bančne kartice, ki bi jih parkomati po obljubah morali sprejemati, pa jih ne. Parkirna kartica je na zadnjem mestu. Parkirnina sto tolarjev za uro na beli coni se zdi večini vprašanih primerna. Glede na jasno izraženo mnenje, da je parkirišč premalo, ne preseneča, da bi večina (64,4 odstotka) vprašanih izkupiček od parkirnin vložila v gradnjo novih parkirnih prostorov. Dobrih 40 odstotkov pa jih meni, da bi bilo treba denar, ki je zdaj prihodek javnega podjetja Parkirišča, vložiti v posodobitev in pocenitev javnega prevoza.