Tiskane izdaje
Piran – Vodstvo sveta Krajevne skupnosti Piran je popoldne organiziralo zbor krajanov, da bi proučili njihovo mnenje o urejanju ribiškega pristanišča.
V svetu so prepričani, da se dogajajo velike nepravilnosti, saj naj bi izvajalci delali naprej v nasprotju s konservatorskim načrtom in brez ustreznih soglasij in dovoljenj, torej brez ustreznega novega gradbenega dovoljenja.
Na sejo zbora krajanov so povabili več predstavnikov civilne iniciative, ki že pol leta z vrsto posegov v javnosti in akcijami zahtevajo ustavitev del in ponovitev vseh postopkov – od izbire projektantov do izvajalcev. To bi pomenilo, da bi v Piranu še dve leti imeli gradbišče sredi mesta.
Razmere pri prenovi ribiškega pristanišča v Piranu so kritične, saj še niso začeli zares delati. Izvajalci so doslej odstranili le nekaj tistih zidov, ki so bili po mnenju kulturnovarstvene stroke zgrajeni narobe, in ustavili nekaj del, ki ne bodo opazno vplivala na končni videz pristanišča. Izvajalci še nimajo kulturnovarstvenega soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Projektanti morajo najprej popraviti projekt za izvedbo del (ni še dodelan v vseh podrobnostih), potem morajo narediti še revizijo projekta in šele nato bodo v Piranu lahko dobili zadnje soglasje kulturnovarstvene stroke.
Do takrat potekajo dela skladno s kulturnovarstvenimi pogoji, konservatorskim načrtom in smernicami, ki so jih podali strokovnjaki po 12 usklajevalnih sestankih med stroko, izvajalci, krajani in naročnikom del – občino Piran.
Vlogo glavnega nadzornika so prevzeli predstavniki civilne pobude in krajevne skupnosti, ki so sredi septembra prijavili nepravilnosti pri nadaljevanju obnovitevnih del v piranskem mandraču na ministrstvo za kulturo. Z direktorata za kulturno dediščino jim je Damjana Pečnik, generalna direktorica direktorata, pojasnila, da so javnosti že predstavili strokovne rešitve za zagotovitev ustrezne prenove mandrača, pri čemer so upoštevali pobude lokalne skupnosti in kulturnovarstvene pogoje.
To so kompromisne rešitve, po katerih bo beton viden samo na delu dna mandrača, izstopajočih pet ali podobnih motečih elementov ne bo. Kompromis je tudi, da bo na določenih delih te komaj 114 metrov dolge obale teren od 30 do 40 centimetrov posegel v morje. Če bi iz morja popolnoma odstranili beton, bi to podrlo nujne statične utrditve, ki so jih izdelali tudi zaradi zagotovitve prometne varnosti in intervencijskih poti, so krajevni skupnosti odgovorili z direktorata za kulturno dediščino. Z odgovorom na krajevni skupnosti niso zadovoljni. Najglasnejši predstavniki zahtevajo ustavitev vseh del.
Na dlani je, da izvajalcem do 20. novembra ne bo uspelo končati dela in da bo občina izgubila velik del evropskih sredstev. To pa bo precej prizadelo občinski proračun.
