Plače funkcionarjev po starem

Ljubljana - Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleša Zalarja na današnji seji sprejelo sklep o zadržanju izvajanja določb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odloka o plačah funkcionarjev. Gre za tiste določbe, ki se nanašajo na obračunavanje in izplačevanje plač funkcionarjem po 1. marcu, in sicer do končne odločitve ustavnega sodišča.

Do končne odločitve ustavnega sodišča se plače funkcionarjev obračunavajo in izplačujejo po predpisih, na podlagi katerih so se plače funkcionarjev obračunavale in izplačevale do 1. marca, so sporočili z ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je še sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in da bo v zadevi razpisana javna obravnava.

Pri sprejemu odločitve o zadržanju je ustavno sodišče upoštevalo tudi to, da pobuda odpira vrsto pomembnih ustavnopravnih vprašanj v zvezi z razmerji med posameznimi vejami oblasti, ki se odpirajo prvič in ki jih bo treba podrobno proučiti.

Ustavno sodišče ni zadržalo zgolj izvrševanja izpodbijanih določb, temveč je zadržalo izvrševanje izpodbijanih predpisov v vseh delih, v katerih urejajo plače funkcionarjev. Pri tem se tudi ni moglo omejiti zgolj na sodnike, ker bi lahko zadržanje izvajanja novega plačnega sistema zgolj zanje povzročilo neenakost med sodniki in drugimi funkcionarji, delno zadržanje pa bi povzročilo tudi sočasno uporabo dveh plačnih sistemov.

Virant: Odločitev bo imela daljnosežne posledice

Zaradi odločitve ustavnega sodišča ne bo predvidenih proračunskih prihrankov, upočasnilo pa se bo tudi uvajanje novega plačnega sistema v javni sektor, je odločitev komentiral minister za javno upravo Gregor Virant. Ko pa bo US presojalo ustavnost omenjenih določb, pa minister Virant računa, da bo upoštevalo daljnosežnost posledic te odločitve. Ureditev sistema funkcionarskih plač bo namreč imela učinke tudi na urejanje plač 150.000 javnih uslužbencev.

Ne glede na odločitev ustavnega sodišče je vlada trdo odločena, da uvede enoten, pregleden in pravičen plačni sistem, poudarja Virant. Vlada in državni zbor sta se z novo ureditvijo strinjala, zataknilo pa se je pri sodstvu, čeprav se tam v plače v povprečju ne nižajo, pojasnjuje Virant in napoveduje, da od uvedbe novega plačnega sistema ne bo odstopil. Če bo ustavno sodišče presodilo, da so v sistemu potrebne korekture, jih bo vlada izvedla, je še napovedal.

Virant sicer ocenjuje, da se bo ustavno sodišče ob presoji ustavnosti izpodbijanih določb ukvarjalo le s sodniškimi plačami. Predmet tehtanja po bo njegovem mnenju vprašanje, ali bi morala nova ureditev vsakemu sodniku individualno varovati pridobljeno nominalno plačo. Na ministrstvu menijo, da ta sprememba ni protiustavna, saj ima morebiten poseg v individualno plačo dobro utemeljitev, in sicer enotni plačni sistem.

Razlogov za "zamrznitev" izvajanja določb, ki se nanašajo na funkcionarske plače, sicer po ministrovem mnenju ni. Tako imenovana bela stavka sodnikov ni bila utemeljena, pa tudi vse morebitne ugotovljene neustavnosti bi bilo mogoče popraviti s poračunom. Odločitev ustavnega sodišča pa pomeni, da ne bo znižanja funkcionarskih plač niti v delu, ki sicer ni sporen. Poleg tega ne bo proračunskega prihranka, upočasnjeno pa bo uvajanje novega plačnega sistema v javnem sektorju.

Virant računa, da bo ustavno sodišče upoštevalo daljnosežnost posledic te odločitve, saj ima učinke tudi na urejanje plač 150.000 javnih uslužbenec. "Tako so tudi oči vseh sindikatov javnega sektorja uprte v ustavno sodišče."

Minister za javno upravo vidi tudi pozitivne posledice odločitve ustavnega sodišča. Tako so pridobili več časa za prepričevanje sodnikov, da je novi sistem korekten. Sodstvo namreč ni sistem, ki bi lahko izražal samozadostnost in samozadovoljstvo. Veliko šibkih točk ima, zato ne morejo a priori zavračati sprememb sistema, ki gre v smer nagrajevanja za delovno uspešnost in namenjanja denarja za merljive rezultate.

Sodni svet: roki za izvedbo plačne reforme so nerealni

Kot je znano, vlada in parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje nasprotujeta zadržanju spornih določb. Ravnanje sodnikov in nepopustljivost vlade sodni svet spremlja z veliko mero zaskrbljenosti, je pojasnil sekretar sodnega sveta Bojan Breznik in opozoril, da bi takšno zaostrovanje med sodno in izvršilno vejo oblasti lahko imelo resne posledice na učinkovitost dela sodnikov in sodišč in to prav v trenutku, ko se je sodstvo ponovno pozitivno odzvalo na programe za reševanje sodnih zaostankov, Slovenija pa prevzema predsedovanje v Evropski uniji.