Po kopnem patrie, po zraku ...?

Minister Erjavec se ne bo udeležil uradne predstavitve koroških oklepnikov, višje cene oklepnih vozil finske Patrie pa ne pričakuje. Danes sledi še testiranje transportnih letal.

Objavljeno
10. oktober 2006 15.39
Minister je obiskal ravensko družbo Sistemska tehnika
Celje/Ljubljana – Minister za obrambo Karl Erjavec je potrdil, da mu je ravensko podjetje Sistemska tehnika, ki ni uspelo na razpisu za dobavo oklepnikov, poslalo vabilo na uradno predstavitev svojega oklepnika krpan. Ta se bo zgodila 16. in 17. oktobra, vendar se Erjavec predstavitve ne bo udeležil. Ravensko podjetje je, spomnimo, prejšnji petek na Poljani na Koroškem skrito pred očmi javnosti že testiralo svoj najnovejši osemkolesni oklepnik.

Erjavec pa je pojasnil tudi, da naj bi bila pogajanja s podjetjem Rotis, ki zastopa finsko podjetje Patria, o nakupu oklepnikov zaključena novembra. Takrat pričakuje, da bodo podpisali pogodbo, če bodo pogajanja uspešna. Na vprašanje, ali se med pogajanji kje zatika, je minister odgovoril, da zaenkrat ni nikjer težav. Dodal je tudi, da se nakup 135 oklepnikov mora spraviti v okvir predvidenih 63,6 milijarde tolarjev, ker je pač to znesek, ki je predviden za nakup oklepnikov.

Za povprečno opremljene oklepnike denarja dovolj

Podražitve oklepnikov glede na že podane cene ne pričakuje, kakšna bo dokončna cena, pa je odvisno od tega, kako bodo vozila opremljena in kakšno platformo bodo imela. Obstaja namreč zelo razkošna različica opremljenosti, ki stane mnogo več, obstaja pa tudi povprečna različica, ki jo uporabljajo tudi primerljive vojske v okviru zveze Nato. Za to povprečno različico opremljenosti bi po ministrovem mnenju zadoščalo 63,6 milijarde tolarjev.

Oklepnike običajno prevažajo z ladjami

Poudaril je tudi, da se oklepniki na misije po svetu običajno transportirajo z ladjami, saj en oklepnik tehta od 20 do 25 ton, možno pa je oklepnike transportirati tudi v okviru strateških zračnih prevozov zveze Nato, vendar je to izjema. Slovenija ima namreč pri najemu letal zveze Nato za prevoz oklepnikov določen delež.

Test transportnih letal danes in jutri

Minister je tudi dejal, da bo predstavitev transportnih letal v okviru začetka dejavnosti nakupa novega transportnega letala za potrebe Slovenske vojske potekala danes na letališču v Cerkljah ob Krki, vendar bo ta predstavitev za javnost zaprta. Kot so potrdili v Slovenski vojski, je letalo proizvajalca Casa že na letališču, medtem ko naj bi letalo proizvajalca Alenia tudi v kratkem prispelo. Seznanjanje z značilnostmi in zmogljivostmi obeh letal naj bi potekalo do četrtka, so še potrdili v SV.

Po poročanju slovenskih medijev je podjetje Casa ponudilo letalo C-295, ki bi Slovenijo stalo najmanj 19 milijonov evrov, letalo družbe Alenia pa naj bi bilo C-27J spartan, ki bi stalo 27,5 milijona evrov. Končna cena je tako kot pri oklepnikih sicer odvisna od opreme, ki si jo bo zaželela Slovenska vojska.

Krpani še čakajo na barvo

Prejšnji teden je po uredništvih slovenskih medijev zakrožilo anonimno pismo, v katerem je avtor zapisal, da so novega krpana na Koroškem zgolj sestavili, sestavne dele pa naj pripeljali iz avstrijskega podjetja Steyr, solastnika Sistemske tehnike. “V vozilo bo Sistemska tehnika vgrajevala lastne dele, pa tudi dele, ki jih bodo pripeljali iz Avstrije,” je v pogovoru za Delo anonimko zavrnil Steyrjev menedžer Nicolaus Weiss. “Domačih delov bo približno petdeset odstotkov.” Weiss je potrdil, da je koroško vozilo, ki je licenčna izpeljanka njihovega pandurja II, že nared. “Morajo ga le še pobarvati.”

Posel s Portugalsko?

V dunajski upravi Steyrja prejšnji teden niso zanikali informacij, da bo Sistemska tehnika sklenila posel z eno od evropskih članic Nata. To naj bi bila najverjetneje Portugalska. Nicolaus Weiss se je izrazil dvoumno: “Posel Sistemske tehnike bi bil lahko blizu Portugalski.”

Koroški direktor Jože Studenčnik pa je v ponedeljek povedal, da bi po oktobrski predstavitvi proizvodnja novega krpana načeloma lahko stekla takoj, vendar se vsak kupec pred nakupom navadno odloči za dodatna testiranja. Vozilo bo šlo zato v proizvodnjo šele, ko bodo kupci povedali pripombe in morebitne želje. Na vprašanje, ali bo katera od za zdaj neznanih “Natovih članic” kmalu prevzela vozilo za testiranje, je Studenčnik odgovoril, da “je v tistem primeru situacija nekoliko drugačna.”

Sklepati je torej, da gre pri poslu s Portugalsko za proizvodnjo, tesneje povezano s Steyrjem in osnovno izpeljanko pandur, ki so jo na portugalskem razpisu že sprejeli. Ker bodo po dogovoru pandurje za portugalsko vojsko sestavljali v eni od tamkajšnjih tovarn, je verjetno, da bo Sistemska tehnika vključena v proizvodnjo sestavnih delov zanje. “Smer vprašanja je prava, vendar nanj za zdaj še ne bom odgovoril,” je odvrnil Studenčnik.