Tiskane izdaje
Zahteva za ustanovitev še ene parlamentarne preiskovalne komisije je v državnem zboru in pod njo so podpisi devetintridesetih poslancev vladajoče koalicije. To bo že šestnajsta preiskovalna komisija v petnajstletni zgodovini državnega zbora.
V strankah sicer dobro vedo, da dosedanje preiskovalne komisije večinoma niso bile ustanovljene zato, da bi kaj pomembnega odkrile, temveč so bile prej priročno sredstvo za spuščanje megle čez politično občutljive zadeve, da se jim, kot na primer gotovinski trgovini z orožjem, nikoli ni prišlo do dna. Vendar je v primerjavi z dosedanjimi preiskovalnimi poskusi državnega parlamenta prvič neposredno na tapeti sam predsednik vlade Janez Janša. In to ravno v času, ko začenja obširno reformatorsko ofenzivo.
Tem verjetno brezzobim, a vseeno precej neprijetnim zasliševanjem predsednika vlade o sumljivi in politično obarvani kupčiji je treba prišteti vsaj še dve za vladno koalicijo neprijetni politični okoliščini. Prva je, da je Janševa koalicija referendum o RTV-zakonu v primerjavi s prejšnjimi dobila le za dlako, kar mu je precej zmanjšalo javno podporo. Druga pa je, da ima Janez Janša od sobote na drugi strani političnega omizja njemu podobnega brezkompromisnega populista Jelka Kacina.
Zato je bilo nekoliko presenetljivo, ko so stranke vladajoče koalicije složno in zelo samozavestno izražale podporo zahtevam LDS po uvedbi parlamentarne preiskave »Mercator«. Manj presenetljivo je bilo, da so koalicijski poslanci pohiteli in sami vložili zahtevo za preiskavo. Med obema zahtevama je namreč precejšnja razlika. Medtem ko so se poslanci LDS želeli zapičiti izključno v Mercator ter odgovornost predsednika vlade Janeza Janše, gospodarskega ministra Andreja Vizjaka in državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu Andrijane Starine Kosem, je koalicijska pobuda bistveno širša: zahteva preiskavo vseh domnevnih oškodovanj pri vseh Sodovih in Kadovih prodajah. Vključno z Mercatorjem, piše v pobudi. Če bosta Mercator in Janša seveda sploh prišla na vrsto.
