Tiskane izdaje
Izhodišča reform so zdaj predmet javne razprave, od odziva javnosti in poznejšega političnega premisleka vladajočih pa bo odvisno nadaljnje odločanje vlade o vsebini, globini in tempu reform. Namen reform – izboljšati konkurenčnost gospodarstva in povečati blaginjo državljanov – je načeloma dober, splošen vtis, ki ga krepijo tudi besede premiera in vodje reformatorjev, pa je, da reforme ne bodo niti hitre niti zelo korenite. Reformski zagon bo verjetno upočasnilo tudi neskladje glede nekaterih ključnih politik (davčna reforma, privatizacija itd.), sam potek reform pa bo verjetno odvisen tudi od kalkulacij pred volitvami – lokalnimi in državnozborskimi.
Če bi med državljani naredili anketo, o katerem od mogočih reformskih ukrepov so že kaj slišali, bi bila na prvem mestu uvedba enotne davčne stopnje. Prvi reformator Jože P. Damijan je o njej včeraj govoril zelo previdno, češ da bo pospremljena »z ustreznimi socialnimi korektivi, tako da se ne bo zmanjšala blaginja prebivalcev«. Javno mnenje enotni davčni stopnji ni naklonjeno, tako da jo bo vlada zaradi politične delikatnosti morda celo dokončno umaknila z dnevnega reda. Sicer pa je Damijan reforme predstavil zelo splošno, še najbolj podrobno je pojasnil spremembe pri socialnih transferjih.
Tudi o tretji pomembni reformski temi, umiku države iz gospodarstva in privatizaciji državnih podjetij in bank, je Damijan govoril z zelo previdnimi in znanimi besedami: Sod in Kad morata kapitalske deleže postopoma prodajati na pregleden način, načrti za prodajo deležev bank, Telekoma in javnih podjetij pa bodo šele pripravljeni. Kaj bo po odločitvi vlade še ostalo od zelo dobro pripravljenih izhodišč Simonetijeve reformske skupine za privatizacijo in finančni sektor, je težko reči. Vsekakor pa tudi ta vlada pri prodaji 45 odstotkov gospodarstva, ki je še v (para)državni lasti, ne bo mogla zaobiti znamenitih nacionalnih interesov, ki so se in se bodo neredko izkazali le za zgolj parcialne interese vplivnih lobijev.
