Tiskane izdaje
Ljubljana - Švica podpira formalno neodvisnost Kosova, je v Ljubljani izjavila švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Rey po srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Odsotnost statusa povzroča številne težave, tako na političnem kot gospodarskem področju, zato se Švica zavzema za princip standardi po statusu in ne standardi pred statusom, je še pojasnila švicarska zunanja ministrica.
Kot je poudarila Calmy-Reyeva, je vprašanje Kosova za Švico zelo pomembno, saj je "v Švici kar deset odstotkov priseljencev s Kosova". Z rešitvijo vprašanja kosovskega statusa pa bi se lahko uredile številne zadeve, začenši z vprašanjem lastništva, ki obremenjuje gospodarsko sodelovanje, predvsem vlaganja v to pokrajino, je pojasnila in dodala, da je zagotavljanje standardov sicer pomembno, a se lahko vprašanje statusa reši tudi prej.
Kot je pojasnil Rupel, sta s švicarsko gostjo govorila o položaju na Zahodnem Balkanu na splošno, nista pa govorila o predlogu slovenskega predsednika Janeza Drnovška za rešitev kosovskega vprašanja. Prav tako nista govorila glede današnjega Drnovškovega obiska v Črni gori.
Odlični meddržavni odnosi
Ministra sta sicer potrdila odlične in prijateljske odnose med državama, hkrati pa ugotovila, da bi bilo lahko sodelovanje lahko še bolj poglobljeno, predvsem na gospodarskem in znanstveno-raziskovalnem področju. V tej luči nameravata državi v bližnji prihodnosti podpisati tudi sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.
Rupel se je švicarski gostji zahvalil za sredstva, ki jih je namenila Sloveniji v okviru svojega projekta investicij v nove članice Evropske unije - gre za 22 milijonov švicarskih frankov -, zahvalil pa se je tudi za sredstva, ki jih je Švica doslej namenila Mednarodni ustanovi - fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF); od leta 1999 je Švica za razminiranje predvsem v Bosni in Hercegovini namenila preko tri milijone dolarjev. Calmy-Reyeva pa je ob tem poudarila pomen dvostranskega sporazuma o medsebojni zaščiti investicij, zaradi česar se Švica v Sloveniji uvršča na drugo mesto med državami z največjimi tujimi neposrednimi investicijami.
Gospodarsko sodelovanje
Zunanja ministra sta se posvetila tudi sodelovanju v okviru Evropskega gospodarskega prostora (EEA) - Švica namreč ni članica Evropske unije, je pa članica skupnega trga. V tej luči sta se posvetila aktualnim temam na tem področju, predvsem sodelovanju na področju schengenskega sporazuma. Pri tem je Rupel švicarski kolegici čestital za uspeh referenduma o vstopu Švice v schengensko območje, ki so ga pripravili v začetku junija.
Calmy-Remyjeva pa je Ruplu na drugi strani čestitala za uspešno predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). V pogovorih sta se sicer posvetila tudi bližnjemu ministrskemu zasedanju Ovseja, ki bo potekalo v Ljubljani prihodnji teden. Poudarila sta, da zadnji dogodki v državah Vzhodne Evrope in Srednje Azije dokazujejo pomembnost in koristnost inštrumentov Ovseja pri zagotavljanju procesa mirnih in demokratičnih sprememb.
Človekove pravice
Rupel je pozdravil tudi aktivno delovanje Švice na področju človekovih pravic, predvsem v okviru Mreže za človekovo varnost, ki ji bo Slovenija predsedovala maja leta 2006. Na področju zaščite človekovih pravic sta se dotaknila tudi reforme Združenih narodov, pri čemer sta podprla vzpostavitev sveta ZN za človekove pravice. V okviru reforme ZN sta se zavzela tudi, da bi moral Varnostni svet ZN postati organi, ki se bo bolj učinkovito odzival na krize v mednarodni skupnosti.
Bližnji vzhod
Pogovarjala pa sta se tudi o ostalih aktualnih razmerah v svetu, zlasti o položaju na Bližnjem vzhodu in v Iraku. Ob tem je Rupel Calmy-Reyevi čestital za sporazum med partnerskima organizacijama Rdečega križa v Izraelu in Palestini, ki je bil danes ob prisotnosti švicarske ministrice podpisan v Ženevi. S tem sporazumom bo namreč omogočeno delovanje humanitarnih organizacij pod nevtralnim novim simbolom,"rdečim kristalom"na palestinskih območjih v Gazi in na Zahodnem bregu.
