Podpora spremembam varčevalne sheme

Ljubljana - Večina poslanskih skupin je v okviru današnje druge obravnave napovedala podporo predlaganim spremembam zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi.

Varčevanje naj bo namensko

Shema se iz splošno varčevalne spreminja v namensko, je novosti predstavil minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Spreminjajo se tudi pogoji za pridobitev premije, ki naj bi bili po spremembi zakona vezani na namensko porabo privarčevanih sredstev ali kredita, in ne zgolj na najem posojila. Spreminjajo se tudi obrestne mere na varčevalni in na posojilni strani, odpravlja se revalorizacija. Vlada spreminja tudi togo določilo glede obdobja varčevanja, saj ponuja rešitev, po kateri bo možno varčevanje za obdobje od najmanj petih do največ desetih let. Doslej je bilo namreč možno varčevati le za obdobje petih ali desetih let.

Manjša letna premija

Varčevalec bo upravičen do pripisa premije na koncu enoletnega varčevalnega obdobja, če bo v varčevalnem letu vplačal najmanj deset mesečnih obrokov, ne pa vseh 12, kot je veljalo doslej. Hkrati pa se bo višina premije z ene dvanajstine znižala na eno štiriindvajsetino letno privarčevanega zneska.

Subvencije za mlade družine

Zakon prinaša tudi povsem novo poglavje subvencioniranja mladih družin za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Subvencija ne bo vezana na varčevanje v shemi, pač pa bo do nje upravičena vsaka mlada družina, ki si prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo. Mlada družina pa je vsaka družina z enim ali več otroki, pri čemer mora biti vsaj en otrok še ne šoloobvezen. Mlada družina bo dobivala prva štiri leta po nakupu 160 evrov na družinskega člana, naslednja štiri leta pa 100 evrov na družinskega člana.

Poslanske skupine so predlagani stanovanjski varčevalni shemi naklonjene, nekaj pomislekov imajo le opozicijske LDS, SD in SNS.

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki

Poslanke in poslanci so z 71 glasovi za in nobenim proti potrdili še novelo zakona o varstvu okolja, ki prinaša enega od ekonomskih instrumentov za obvladovanje podnebnih sprememb, ter resolucijo o nacionalnem programu ravnanj z radioaktivnimi odpadki (za je glasovalo 71 poslancev, proti nihče).

Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje od leta 2006 do leta 2015 prikazuje verjetne scenarije ravnanja z radioaktivnimi odpadki, izdelan je predlog tehničnih ukrepov, določeni so roki za pravočasno zagotavljanje pogojev za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, podana pa je tudi ocena potrebnih finančnih sredstev za njegovo realizacijo. Agencija za radioaktivne odpadke bo na podlagi izhodišč tega nacionalnega programa nato pripravila podrobnejše podlage za operativne programe, ki jih bo sprejela vlada.

Kot osnovni scenarij pri pripravi dolgoročnega nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je predvidena izgradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Ta program omogoča tehnično zasnovo in gradnjo odlagališča s kapaciteto, primerno za odlaganje vseh radioaktivnih odpadkov iz NEK, če bi prišlo do drugačnega dogovora s Hrvaško o skupnem reševanju tega problema.

Podnebne spremembe

Novela zakona o varstvu okolja pa v slovenski pravni red prenaša enega od ekonomskih instrumentov za obvladovanje podnebnih sprememb. Potrebna je zaradi uskladitve z dopolnjeno evropsko direktivo, ki ureja področje trgovanja s pravicami od emisije in so jo države članice v svoje pravne rede dolžne prenesti do 13. novembra letos.

Direktiva povezuje sistem trgovanja z emisijskimi kuponi in skupne naložbe. To je opredeljeno tudi v kjotskem protokolu in omogoča, da lahko upravljavci določenih naprav pod določenimi pogoji svoje obveznosti iz naslova zmanjševanja emisije toplogrednih plinov izpolnijo tudi s pridobitvijo enot iz skupnih naložb, to je enot zmanjšanja emisij.

Novela zakona prinaša tudi novosti pri presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, in sicer za tiste, za katere pristojni organ oceni, da bi lahko imeli pomembnejši vpliv na okolje. Postopek naj bi bil hitrejši, večja pa bo tudi kakovost okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje.

Avtorske in sorodne pravice

Državni zbor je z 51 glasovi za in šestimi proti sprejel novelo zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki kot novost uvaja arbitražo v sporih med imetniki avtorskih pravic in njihovimi uporabniki.

Z novelo zakona o avtorski in sorodnih pravicah se zakon usklajuje predvsem z dvema direktivama, in sicer z direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in direktivo o sledni pravici v korist avtorju izvirnega umetniškega dela.

Novela uvaja arbitražo v sporih med imetniki avtorskih pravic in njihovimi uporabniki. Vladnemu predlogu, ki bi uvedel instrument prisilne arbitraže, ko bi lahko tekel postopek samo s sodelovanjem ene strani, poslanska večina ni bila naklonjena, zato je sprejela koalicijsko dopolnilo, s katerim bo arbitraža lahko le prostovoljna.

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sicer meni, da je to še vedno nezadosten korak za učinkovito reševanje sporov med kolektivnimi organizacijami SAZAS, ZAMP, Zavod IPF in reprezentativnimi združenji uporabnikov, zato bo ministrstvo do poletja pripravilo nov predlog tarif glede višine nadomestil za uporabo avtorskih del.

Prosta izbira osebnega imena

DZ je ob koncu rednega zasedanja sprejel še pet zakonskih besedil. Zakon o osebnem imenu bo omogočil pravico do proste izbire osebnega imena. V dosedanjem zakonu je bilo osebno ime opredeljeno le kot osebna pravica in dolžnost, da mora vsak uporabljati svoje osebno ime. Omejitev je vsebovala tudi določba, ki se nanaša na izbiro priimka po sklenitvi zakonske zveze. Problem je nastajal predvsem v primerih sklenitve zakonske zveze naših državljanov s tujimi državljani, ki imajo priimke pogosto sestavljene iz več besed in pomenijo nerazdelno celoto. Tako je v novem zakonu osebno ime opredeljeno kot priimek in ime, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto.

Zakon o osebnem imenu poleg tega določa, da se pravica do proste izbire osebnega imena sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih. Osebno ime se ne sme spreminjati tako, da bi bilo žaljivo, sprememba pa tudi ni dovoljena v času, ko je oseba pravnomočno obsojena in ne prestane kazni. Za zakonski predlog je glasovalo 65 poslancev, proti pa nihče.

Slovenci v mednarodnih misijah

Temeljni cilj zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije je poenotenje pravnega položaja ob napotitvi zaposlenih v državnih in drugih organih ter zaposlenih zunaj teh organov. Napotitve so po svoji naravi v bistvu delo za določen čas v mednarodnih organizacijah, agencijah, združenjih, upravah, komisijah in zunaj vladnih institucij.

Za čas napotitve v misijo ali mednarodno organizacijo je treba zagotoviti enotne pogoje ne glede na to, ali so te osebe iz javnega sektorja ali ne. Napotene osebe delajo s polnim delovnim časom celotno obdobje napotitve in opravljajo delo v skladu z zahtevami in pogoji misije ali mednarodne organizacije. Med napotitvijo oseba uživa vse pravice, kakršne ima iz rednega delovnega razmerja. Za zakon je glasovalo 55 poslancev, proti pa pet.

Hipotekarne in komunalne obveznice

Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici bo v pravni red in prakso uvedel instrument t.i. zastavne ali krite obveznice, ki predstavlja vrednostni papir visoke kreditne kakovosti. Takšna obveznica naj bi imela zaradi omejenega kritja lastnost izjemno varne naložbe, zaradi česar naj bi pritegnila zlasti institucionalne investitorje, ki imajo na razpolago prosta dolgoročna sredstva, ki jih morajo varno nalagati.

Zbrana sredstva bodo banke lahko vlagale v stanovanjsko financiranje, ki naj bi zaradi manjših tveganj in cenejših virov postalo cenovno ugodnejše in dolgoročnejše. Predlagani zakon je podprlo 61 poslancev, nasprotovala sta mu dva.

Izvršbe in zavarovanje

Novela zakona o izvršbi in zavarovanju je potrebna zaradi treh odločb ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neskladnost nekaterih določb zakona z ustavo. Vlada tako s spremembami posebej ureja položaj, ko v izvršilnem postopku nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti, če to zadostuje za poplačilo, kupi upnik ali z njim povezana oseba. Določeno je, da se v tem primeru ne glede na dejansko višino dosežene kupnine pri poplačilu tega upnika šteje, da je znašala kupnina toliko, kolikor je ugotovljena vrednost nepremičnine. Novelo je podprlo 69 poslancev, proti ni bil nihče.

Kontrola cen

Pri noveli zakona o kontroli cen, za katero je glasovalo 64 poslancev, proti sta bila dva, pa gre za manjše zakonske spremembe. Njen osnovni namen je uskladitev zakona z določbami zakona o prekrških, cilj pa je tudi zagotoviti učinkovitejše izvajanje zakona o kontroli cen, predvsem prek učinkovitejšega kaznovalnega mehanizma.