Tiskane izdaje
Brezposelnost še posebej vzbuja skrb v Mariboru, saj znaša kar 17,2 odstotka in je pet odstotkov večja kot na državni ravni. Nekoliko manj alarmantne so razmere v celotni regiji oziroma na območju, ki spada pod mariborsko območno službo zavoda za zaposlovanje. Ta poleg Maribora pokriva še bližnje okoliške občine ter Lenart in Slovensko Bistrico, torej natanko del Podravja, ki ga bo obiskala vlada. Brezposelnost v regiji je 15,5-odstotna, kar je še zmeraj dobre tri odstotke več od slovenskega povprečja.
Direktorica območne službe Maribor Vlasta Stojak zato razmere na trgu dela označuje z eno besedo – slabo. Zlasti slabo je med populacijo nad 50. letom starosti in mladimi diplomanti. Stopnja brezposelnosti je sicer pol odstotka nižja kot v začetku leta, kar Stojakova pripisuje sezonskim delom, žal pa na vidiku ni nič trajnejšega. Po njenem bi bilo treba po vzoru Pomurja še za Podravje sprejeti intervencijski zakon, da bi delodajalci kakšno delovno mesto več namesto v Pomurju odprli v Podravju.
Zakon tudi za Podravlje?
Jure Verhovnik, vodja inkubatorja v Tovarni podjemov, ki je v desetih letih pomagala ustanoviti 51 podjetij, od katerih le dve ne delujeta več, poudarja, da bi bil omenjeni ukrep dobrodošel, če bi vanj implementirali vzvode, ki bi dejansko pospeševali zaposlovanje. Vsaka podjetniška zamisel namreč ne pade na plodna tla in ljudje se lahko kmalu, če posel ne gre dobro, zaradi dolgov znajdejo v še težji situaciji. Skratka, meni, da si je treba omisliti sito, čigava ideja je dovolj dobra, da si zasluži pomoč države.
Vlada bo v Zgornjem Podravju – regija s središčem v Mariboru šteje okoli 237.000 prebivalcev – na obisku v torek in sredo. Za uvod bosta predsednik vlade Janez Janša ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav danes obiskala Lumar IG. To uspešno podjetje, ki gradi pasivne montažne hiše, je sicer v lasti Green Building Group s sedežem v Gradcu.
Kangler pričakuje odgovore
»Pričakujem, da bomo na marsikatero nerešeno vprašanje dobili odgovor, ki bo ugoden za regijo. Ta je v tem trenutku gospodarsko in ekonomsko zelo načeta,« je pred obiskom vlade v Zgornjem Podravju poudaril mariborski župan Franc Kangler.
Od tokratnega obiska si med drugim obeta jasne odgovore o možnostih nadaljevanja zastalih projektov v Mariboru in zaprtje vseh vprašanj, povezanih z Evropsko prestolnico kulture (EPK). Kangler je napovedal, da bo vlado seznanil s pomenom čimprejšnje ustanovitve hidroholdinga okoli Dravskih elektrarn Maribor, ki da jih zdaj izčrpavajo projekti, kakršen je TEŠ6; denar, ki bi ga morali vlagati v tukajšnje okolje, v nove hidroelektrarne na Muri ali črpalno hidroelektrarno Kozjak, gre zdaj po povsem drugih kanalih, je prepričan Kangler. Izpostavil je še problematiko mariborskega letališča, kjer je treba čim prej končati obnovo potniškega terminala, z letališča pa mora po njegovem mnenju začeti leteti tudi slovenski nacionalni prevoznik Adria.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor bo jutri obiskal minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, tema pogovorov pa bo tudi skorajšnje nadaljevanje obnove potniškega terminala. Po besedah Marka Grosa, direktorja Aerodroma Maribor, pričakujejo pogovor o dolgoročnem razvoju letališča. »Veliko je nerešenih vprašanj, od lastništva Aerodroma Maribor do obuditve projekta logističnega centra,« je dejal Gros. Logistični center Oreh je eden od šestih večjih razvojnih projektov, ki jih je oblikovala Janševa vlada v prejšnjem mandatu, a je pozneje utonil v pozabo.
Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar s predstavniki vlade pričakuje pogovor o uresničevanju programov iz kohezijskih sredstev. Občina, skupaj še s sedmimi drugimi, bi rada čim prej uresničila program Cero 2 (center za ravnanje z odpadki) na Pragerskem, za katerega so že podpisali pogodbe in se je država z njim strinjala. Zaradi administrativnih in projektantskih zapletov se dela še niso lotili. Žagar pričakuje, da bo tekla beseda tudi o projektu Alureg (načrtovano visokošolsko središče, podjetniški inkubator ter industrijska cona za mala in srednja podjetja), ki sta ga doslej spregledali že dve vladi in je na koncu obstal kot podprojekt mariborskega Oreha. Jernej Čokl, predsednik uprave Impola, ki spada med največja in uspešnejša slovenska podjetja, pa pričakuje resnejši pogovor o vlogi bank, saj brez njihove podpore ne morejo konkurirati na evropskih in drugih trgih. Pozitivni zaradi stečajev
Aprila je bilo na območju mariborske službe za zaposlovanje 15.559 brezposelnih - 6,9 odstotka manj kot aprila lani. Marca je bilo 89.100 delovno aktivnih prebivalcev ali 3,2 odstotka manj kot marca lani. Gospodarske družbe v Podravju so ustvarile za osem milijard evrov prihodkov in malo manj odhodkov; prvič po letu 2008 so poslovale z dobičkom (49,3 milijona evrov). Pozitiven rezultat je predvsem posledica dejstva, da so se lani začeli stečaji v mnogih družbah, ki so prej poslovale z izgubo, ugotavljajo na mariborski izpostavi Ajpesa. Pozitivni zaradi stečajev
Aprila je bilo na območju mariborske službe za zaposlovanje 15.559 brezposelnih - 6,9 odstotka manj kot aprila lani. Marca je bilo 89.100 delovno aktivnih prebivalcev ali 3,2 odstotka manj kot marca lani. Gospodarske družbe v Podravju so ustvarile za osem milijard evrov prihodkov in malo manj odhodkov; prvič po letu 2008 so poslovale z dobičkom (49,3 milijona evrov). Pozitiven rezultat je predvsem posledica stečajev.
