Tiskane izdaje
Ljubljana – Po današnjih pogajanjih o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je generalna direktorica direktorata za javno zdravje Marija Seljak menila, da je bil storjen korak naprej. Da so tokrat "naredili zelo veliko", je dejala tudi Lučka Boehm z Zveze svobodnih sindikatov Slovenij in dodala, da bodo s pogajanji nadaljevali 11. aprila. Med drugim še ni dogovora o višini nadomestil za čas bolniške odsotnosti, so se pa danes uskladili glede dolžine bolniške oz. prejemanja nadomestila.
Dogovorili so se, da bolni delavec ne sme trpeti zato, ker se izvedenski organi ne morejo dogovoriti, kako pravočasno izpeljati postopke glede njegove bolniške. Po besedah Boehmove nadomestilo ostaja tudi po preteku enega leta, a naj bi določili postopke, ki bodo skrajšali bolniško. Kot je pojasnila, gre predvsem za to, da bi zavezali izvedenske organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in invalidske komisije, da svoje delo opravijo v omejenem času. Kompromis so dosegli tudi glede kazni za tiste, ki zlorabljajo bolniško, je povedala Boehmova.
Precej pripomb pa je po njenih besedah imela delodajalska stran, predvsem v zvezi s prispevki samozaposlenih in sploh s povečanjem obremenitve delodajalcev za povišane prispevke za zdravstveno zavarovanje. Tako je Igor Antauer z Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti pojasnil, da novela zakona prinaša bistven dvig prispevkov oziroma osnove za pobiranje prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Opozorili so, da je to v neposrednem nasprotju z davčnimi reformami, po katerih naj bi se stroški dela razbremenili. Poleg tega tak način uveljavlja različne stopnje in načine obračunavanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, kar pomeni dodatno administrativno delo in netransparentno davčno politiko.
Še vedno brez dogovora o sestavi skupščine ZZZS
Pogajalske strani se še vedno niso dogovorile tudi o sestavi skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav tako je po mnenju sindikatov odprto vprašanje "neustrezna socialna varnost" tistih, ki se bodo poškodovali zaradi nevarnih športov ali alkohola. Opozarjajo, da so tu številna odprta vprašanja in menijo, da je potrebno ljudem omogočiti, da se zavarujejo tudi za ta riziko, je dejala Boehmova.
Soglasja tudi ni glede vira sredstev za socialno ogrožene, ki bi jim zagotovili kritje za zdravstvene storitve brez doplačil oziroma v celoti v breme obveznega zavarovanja. Po besedah Lučke Boehm namerava vlada to breme prevaliti na zdravstveno blagajno, sindikalna stran pa še vedno meni, da bi moral to breme nositi proračun. Opozarja tudi, da naj bi to 100-odstotno kritje cene zdravstvenih storitev zagotovili tistim, ki bodo izpolnjevali cenzuse za socialno ogroženost in ki ne bodo zavarovani po kakšni drugi pravni podlagi. To pa po njenih besedah pomeni, da delavci in upokojenci, ne glede to, kako nizko plačo oz. pokojnino imajo, do tega ne bodo upravičeni.
