Tiskane izdaje
Piran/Maribor – Hrvaška ribiča Primo in Moreno Osich, oče in sin, ki sta konec avgusta poskrbela za ponovni dvig temperature v Piranskem zalivu, čakata na odločitev, ali bo slovensko pravosodje zoper njiju sprožilo ustrezne postopke. To pomeni, da se bosta morala zagovarjati pred slovenskim sodiščem. Proti Morenu Osichu je koprska postaja pomorske policije pred nekaj dnevi koprskemu okrožnemu državnemu tožilstvu podala kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, za kar kazenski zakonik predvideva denarno kazen ali zapor do dveh let.
Zaradi groženj, da bo napadel piranskega ribiča, mu v ovadbi očitajo tudi ogrožanje varnosti, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Proti Primu Osichu pa bodo na okrajno sodišče v Piran poslali obdolžilni predlog zaradi prekrška, ker je 24. avgusta ob 14. uri na svojem ribiškem plovilu v Piranskem zalivu kazal spolovilo in zadnjico, s čimer je prekršil javni red in mir. Policijska postaja je že prosila RTV Slovenija za posnetek ravnanja navedenega ribiča in ko bo zbrala vse dokaze, bo primer predala sodišču.
Morenu Osichu bodo morali dokazati, da je strgal mreže piranskemu ribiču in da mu je grozil ter metal nekaj, kar je bilo podobno neprižgani palici dinamita. Če bo tožilec napisal obtožnico, bodo obdolženca povabili na obravnavo. Če bi se hrvaška ribiča izmikala vabilu, pa bi ju lahko kadar koli na slovenskem ozemlju zaustavili slovenski policisti in ju odpeljali na sodišče.
Slovenija ima izhod na odprto morje
Slovenija ima epikontinentalni pas, ker ima izhod na odprto morje, ki ga je imela že v bivši Jugoslaviji, je za sobotni Večer dejal Patrick Vlačič s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. "Morske meje med bivšimi jugoslovanskimi republikami preprosto nikoli niso bile določene, Hrvati pa se obnašajo, kot da so bile, kar potrjuje ravnanje ribičev in policije. Obnašajo se, kot da je meja določena, kar Italijani sprejemajo kot dejstvo in se s Hrvati dogovarjajo o razmejitvi epikontinentalnega pasu," je dejal. "Zato je pomembno, da je naša država reagirala tako, da je povedala, da ima Slovenija ta pas potrjen z zakonom in da želi razglasiti tudi nek del zaščitne ekološke cone zaradi naše skrbi za severni del Jadranskega morja," je glede predloga zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki ga je avgusta sprejela slovenska vlada, dejal Vlačič, predstojnik Katedre za pomorsko in prometno pravo na omenjeni fakulteti. Pojasnil je še, da je "epikontinentalni pas morsko dno in podzemlje od črte, kjer se konča teritorialno morje neke države, proti odprtemu morju. Teritorialno morje pa je povsem izenačeno s kopnim države".
Od konca Jugoslavije le zmeda
Hrvaška nima dogovorjene morske meje niti s Srbijo in Črno goro, zdaj pa ima še spor z BiH. "Glede morskih meja pač nikjer v bivši Jugoslaviji ni nič dorečeno. Torej bo moralo najverjetneje na koncu priti do sodnega ali arbitražnega razreševanja spora na mednarodni ravni. Politični dogovor, ki bi bil najbolj primeren, je glede na razpoloženje javnosti na eni ali drugi strani v tem trenutku očitno nemogoč. Bojim se, da smo pri razreševanju zapleta v zadnjem času storili celo korak nazaj," je dejal.
Za Slovenijo obstajajo tudi zgodovinski razlogi
Opozoril je še, da se hrvaški pomorski pravniki, kadarkoli se pogovarja z njimi, obnašajo, "kot da 15. člen Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) govori samo o črti sredine. Vendar ta predvsem govori o sporazumu. Če tega ni, ne sme nobena država raztegniti suverenosti čez to črto, torej enako oddaljene točke od tam, kjer se meri teritorialno morje, razen če ne obstajajo zgodovinski razlogi ali posebne okoliščine".
Kot je poudaril, Slovenija meni, da ti razlogi in okoliščine obstajajo.
"Dejstvo je, da štiri slovenska mesta z več kot 15.000 prebivalci gravitirajo na Piranski zaliv. Na hrvaški strani Piranskega zaliva ni niti enega pravega mesteca. Poleg tega to naše območje z zalivom, ki ga tudi gospodarsko izkorišča, živi od nekdaj. Že v srednjem veku so v Piranu izdajali koncesijo za izlov cipljev. Tudi danes ima Slovenija jasno izražene gospodarske interese. Glede na to, koliko morja imajo Hrvati, jih je kar težko razumeti," je dejal.
Naše teritorialno morje ni zaprto
Vlačič je še dodal, da v konvenciji UNCLOS sicer nikjer ne piše, da obstaja pravica do teritorialnega izhoda na odprto morje, vendar je dejstvo, da se Hrvaška obnaša, kot da je naše teritorialno morje zaprto z ene strani z italijanskim, z druge pa hrvaškim teritorialnim morjem. "Kar seveda ne drži, ker meja med Hrvaško in Slovenijo ni določena. Torej je jasno, da je hrvaški interes, da bi nam zaprli prost dostop na odprto morje. Vemo namreč, kaj pomeni neškodljiv prehod. Načeloma sicer ne pomeni zaustavitev ladij, vendar je mogoče te zaustaviti že zaradi ekoloških predpisov in podobnega. Če dvakrat ali trikrat ustaviš ladjo kakega večjega prevoznika, ta ne bo več prišel v koprsko pristanišče, ker si ne more privoščiti nespoštovanja pogodbenih obveznosti."
Na vprašanje, ali gre pri vsem skupaj najbolj za politično, gospodarsko ali pravno vprašanje, je menil, da kar zadeva Slovenijo, gre predvsem za gospodarsko vprašanje. "Hrvaška pa ga čuti predvsem kot nevralgično točko slovenske politike. Za prestižno vprašanje torej in za bolečo točko. Moje mnenje je, da bi se bilo o mnogočem mogoče lažje dogovoriti, če bi probleme, tudi tistega v zvezi z Ljubljansko banko, reševali v bolj prijateljskem duhu".
