Poročilo za leto 2011: Revščina postaja vse večja

Ljubljana – »Vprašanja, ki sem jih postavila v prejšnjih letnih poročilih, so večinoma ostala brez jasnega odgovora. Tako še vedno razpravljamo o tem, ali je Slovenija (še) socialna in pravna država,« je v poročilu zapisala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik.

Poročilu o stanju človekovih pravic v letu 2011 varuhinja tudi letos dodaja več kot sto priporočil vladi in državnemu zboru. Med njimi posebej omenja ministrstvo za zdravje, ki že več let ne pripravi nujno potrebnih sprememb zakona o duševnem zdravju, ki bodo uravnavala uporabo posebnih varovalnih ukrepov v ustanovah, ki niso namenjene pacientom z duševnimi motnjami. Tako se še vedno dogaja, da so na oddelkih splošnih in negovalnih bolnišnic ter domov za starejše pacienti fiksirani na postelje brez zdravniške odločitve in brez dodatnega nadzora osebja. Varuhinja opozarja tudi na otroke, ki potrebujejo pedopsihiatrično pomoč in bi morali biti hospitalizirani na oddelkih pod posebnim nadzorom, pa so hospitalizirani skupaj z odraslimi. »Sramota, ki jo država skriva sama pred sabo in pred mednarodnimi nadzori.«

Naj se določijo roki za končanje sodnih postopkov

Ministrstvu za delo varuhinja prerokuje izjemno težek mandat. Revščina, na katero je opozorila že pred leti, in z njo povezane težave postajajo mnogo večje. Veliko dela čaka tudi direktorat za družino, saj se bo morali ukvarjati s številnimi težavami, ki bi jih sicer uredil zavrnjeni Družinski zakonik. Tudi delavska zakonodaja potrebuje spremembe. Vse preveč je neplačevanja plač in prispevkov. Sodna pot uveljavljanja pravic je neučinkovita, predraga in traja predolgo.

Varuhinja znova opozarja, da nekatere kategorije žrtev vojnega nasilja še vedno niso dobile zadoščenja. Mobiliziranci v nemško vojsko, večina starejših od 80 let, čakajo, da vlada začne postopek za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Nemčijo o odškodninah. Invalidi med njimi nimajo niti statusa vojnega invalida. Za priznanje statusa si prizadevajo tudi Primorci, ki jih je leta 1943 aretirala fašistična oblast in jih poslala na prisilno delo. Nerešene pa so tudi zahteve materialnih oškodovancev druge svetovne vojne.

Sodni zaostanki so stalnica v opozorilih varuhinje. Tokrat so na sojenje v nerazumnem roku znova opozorile nekatere sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. Varuhinja opozarja predvsem na delovne in socialne spore ter sodne postopke, v katerih so udeleženi otroci. Predlaga, da bi tudi v naši zakonodaji določili roke, v katerih morajo biti končani sodni postopki. Pri tem pa ne bi smeli zanemariti pomembnosti kakovostnega sodnega odločanja, na katerega opozarjajo številni pobudniki.

Ministrstvo za pravosodje in upravo se bo moralo aktivneje ukvarjati s preveliko zasedenostjo zaporov. Evropsko sodišče je celo ugotovilo, da naša zakonodaja ne zagotavlja učinkovitega in dostopnega pravnega sredstva glede pritožb proti bivalnim razmeram v zaporih. Poleg novih prostorov pa bi k zmanjševanju prezasedenosti zaporov pripomogla pogostejša uporaba alternativnih sankcij.

Javni uslužbenci čakajo na zadnji rok

Varuhinja tudi vztraja, da državni organi sprejmejo dodatne ukrepe za spoštovanje instrukcijskih rokov, v katerih morajo opraviti procesno dejanje. Določiti bo treba rok za dokončanje upravnih in inšpekcijskih postopkov. Javni uslužbenci prevečkrat čakajo na zadnji rok za odločanje oziroma ga pogosto prekoračijo.

V ospredju pozornosti varuhinje je tudi letos onesnaženost okolja, ki je vidno v večjem obsegu na območju Zasavja, Celjske kotline, Mežiške doline in Pomurja. Ljudje na teh območjih so premalo obveščeni o onesnaženosti, saj zakonodaja celo omogoča, da je naročnik monitoringov onesnaževalec sam, njegova last pa so tudi pridobljeni podatki. Posebno pozornost zahteva reševanje vlog za vodna dovoljenja. Nekateri zahtevki so stari že več kot 30 let. Kljub opozorilom varuhinje pa se je število nerešenih zadev še povečalo in znaša več kot 600.