Tiskane izdaje
Ljubljana – Nadaljevanje redne novembrske seje se je začelo s postopkovnim zapletom. Minister za finance Andrej Bajuk, ki bi moral podati uvodne obrazložitve k drugi obravnavi predloga zakona o javno-zasebnem partnerstvu, je namreč nekaj manj kot dve minuti zamudil, zato je predsedujoči zbora Marko Pavliha dal besedo predsedniku matičnega delovnega telesa. Proti »kršenju poslovnika« je odločno protestiral Milan M. Cvikl (LDS), ki je predlagal, naj zbor glasuje o tem, ali lahko finančni minister naknadno poda obrazložitev vlade. Koalicijski poslanci so takemu načinu nasprotovali, minister Bajuk pa je nato po desetminutnem odmoru in ponovljenem glasovanju le dobil besedo.
V nadaljevanju je tako povedal, da je poglavitni namen zakona spodbujati zasebna vlaganja v javno infrastrukturo in druge projekte v javnem interesu. Zakon tako ureja postopke sklepanja, izvajanja in nadzora nad sklenjenimi pogodbami o javno-zasebnem partnerstvu. Po njegovih besedah javno-zasebno partnerstvo ne pomeni privatizacije, saj bo javni partner opravljal nadzor nad projekti. Z zakonom dobiva nove naloge tudi ministrstvo za finance oziroma posebna enota v okviru ministrstva, ki bo med drugim odgovorna za spremljanje izvajanja projektov in vodenje evidenc.
Najdaljša in najbolj polemična razprava se je med poslanci razvila pri dopolnilu poslanske skupine LDS, s katerim so hoteli odgovornost za izvajanje javno-zasebnega partnerstva z ministrstva za finance prenesti na vlado. Od koalicijskih strank je podporo dopolnilu napovedal le Franc Žnidaršič (DeSUS), »pa ne zato, ker bi želel podpirati opozicijo«, ampak zato, »ker vsebuje nekaj varovalk, ki lahko pripomorejo, da se vsaj za družbene dejavnosti ne bodo nepregledno vlagala oziroma odobravala javna sredstva za sodelovanje, ki lahko prinaša dobiček samo eni strani, v škodo državljanov«. Večina v zboru je pri večernem glasovanju dopolnilo LDS zavrnila.
Minister Bajuk je v uvodu k drugi obravnavi predloga zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev med drugim povedal, da se z zakonom na novo ureja izvajanje naročanja za naročnike, ki delujejo v infrastrukturnih sektorjih, energetskem, vodooskrbnem, transportnem in sektorju poštnih storitev. S tem zakonom se v slovenski pravni red skoraj v celoti prenaša ustrezna direktiva evropskega sveta. Poslanska skupina LDS pa je za glasovanje o tem zakonu, ki bo na vrsti v četrtek, napovedala obstrukcijo.
Več v sredinem tiskanem Delu
