Pozivi k prestrukturiranju proračuna EU

Ljubljana - V okviru pogovorov o finančni perspektivi Evropske unije za obdobje od leta 2007 do leta 2013, ki jih je danes v Ljubljani v prostorih vlade gostil predsednik države Janez Drnovšek, so se razpravljavci zavzeli predvsem za prestrukturiranje evropskega proračuna, s posebnim poudarkom na reformi skupne kmetijske politike (CAP) povezave in povečanju sredstev za spodbujanje večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Razpravljavci, med povabljenimi so med drugim predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati , več ministrov, evropskih poslancev in evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, iščejo odgovore na vprašanja, v kolikšni meri finančna perspektiva odraža razvojne cilje EU, v kolikšni meri odraža pričakovanja in načrte članic in v kolikšni meri ostaja perspektiva odraz podedovanih zgodovinskih dogovorov in nereformiranega institucionalnega okvira.

Korenitejše spremembe uveljavljene šele po letu 2013

Predsednik vlade Janez Janša je opozoril, da bodo lahko korenitejše spremembe uveljavljene šele po letu 2013 in da v času sprejemanja sedanje proračunske perspektive ni pričakovati večjih posegov v njeno strukturo. "Treba je imeti realna pričakovanja," je poudaril Janša ter izpostavil dejstvo, da je za Slovenijo zelo pomembno, da se proračunska pogajanja čim prej končajo. Končni proračunski paket se sicer po Janševem mnenju ne bo veliko razlikoval od predloga, ki ga je na junijskem vrhu EU predložilo luksemburško predsedstvo povezave, vendar ga je takrat zavrnilo pet članic unije na čelu z Veliko Britanijo.

Janša je sicer izrazil pričakovanje, da bi lahko prišlo do nekaterih manjših sprememb proračuna, predvsem v zvezi z vzpostavitvijo globalizacijskega sklada in povečanjem sredstev za varnost ter raziskave in razvoj. Predsednik vlade je ob tem opozoril, da se Slovenija ne sme zanašati na EU, da bo jo " vlekla naprej", čeprav bo iz evropskih skladov na voljo bistveno več sredstev kot doslej. "Zanesti se je treba predvsem nase," je še poudaril Janša.

Izredno drag kmetijski protekcionizem uničuje države v razvoju

Janša se je strinjal z Drnovškom glede nujnosti reforme CAP, saj izredno drag kmetijski protekcionizem CAP uničuje države v razvoju, medtem ko povezava po drugi strani namenja veliko sredstev za pomoč prav tem državam in povečuje sredstva za boj proti ilegalnim migrantom, ki prihajajo iz teh držav. Po mnenju Janše je takšen način reševanja problemov dražja varianta, ki bi se ji lahko izognili z reformo CAP.

Drnovšek je ob tem še zaostril svoje stališče, rekoč, da je treba storiti še več v zvezi z reformo CAP, saj je treba začeti s spreminjanjem prioritet proračuna že v obdobju finančne perspektive za obdobje od leta 2007 do leta 2013. Drnovšek je zato predlagal znižanje obsega sredstev za neposredna plačila iz prvega stebra CAP in odpravo britanskega rabata, kar bi sprostilo 15 milijard evrov sredstev za druge projekte, med drugim za globalizacijski sklad in povečevanje konkurenčnosti.

Evropski proračun se v kar 75 odstotkih napaja iz nacionalnih prispevkov

Da so lizbonska strategija in s tem sredstva za spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva glavna žrtev sedanje prihodkovne in odhodkovne strukture evropskega proračuna, je menil tudi ekonomist Mojmir Mrak. Ker se evropski proračun v kar 75 odstotkih napaja iz nacionalnih prispevkov, je po njegovem mnenju logično, da se proračunska pogajanja vrtijo okrog neto proračunskih pozicij posameznih držav. Če to dejstvo povežemo z odhodkovno stranjo proračuna, kjer v 80 odstotkih dominirata CAP in kohezijska politika, je jasno, da bodo neto vplačnice - bogatejše in razvitejše članice - skušale obseg evropskih proračunskih sredstev omejiti, medtem ko si bodo revnejše prizadevale za čim večji izplen.

Ker je financiranje CAP s sporazumom med Nemčijo in Francijo "zacementirano" do leta 2013, je jasno, da bo vsako omejevanje sredstev, ki ga zahtevajo neto plačnice, šlo na račun lizbonske strategije in sredstev za spodbujanje konkurenčnosti, je sedanje stanje razložil Mrak. To je po njegovem mnenju predvsem posledica dejstva, da lizbonska strategija v EU nima iskrenega zagovornika: za nove članice so pomembnejša kohezijska sredstva, za stare pa njihov neto proračunski položaj.

Sedanji proračunski kompromis je slaba rešitev

S trditvijo, da je sedanji proračunski kompromis slaba rešitev predvsem z vidika uresničevanja lizbonske strategije, se je strinjal tudi evropski komisar za znanost in raziskovanje Janez Potočnik, ki je poudaril, da bi EU morala "preseči" sedanjo logiko proračuna, kakor jo je razložil Mrak. "Prevetritev proračuna je nujna," je bil ob tem odločen Potočnik, saj je treba narediti preskok iz njegove prerazdelitvene v njegovo razvojno vlogo.

Ena izmed možnih rešitev za spremembo strukture proračunskih izdatkov bi bila zato po Mrakovem mnenju "renacionalizacija" kmetijske politike. S tem se je strinjal tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Franc But, ki je opozoril, da je EU že naredila nekatere pomembne korake k reformi CAP, predvsem z ločevanjem neposrednih plačil od proizvodnje. Renacionalizacija bi bila po Butovem mnenju za slovenski proračunski položaj ugodna, saj Slovenija v nasprotju s starimi članicami povezave že zdaj plačuje večino pomoči kmetom iz lastnega proračuna.

Dejanski učinki skupne kmetijske politike

Govorili so še o dejanskih učinkih skupne kmetijske politike na razvoj podeželja in na nove oziroma spremenjene navade potrošnikov. Beseda je tekla tudi o trgovinskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije, kjer igra EU pomembno vlogo.

Udeleženci pogovorov so skušali osvetliti tudi položaj in stališča Slovenije v teh procesih oziroma odgovoriti, kakšna so stališča države do posameznih segmentov perspektive, kje vidi Slovenija v okviru perspektive svoje priložnosti, s kakšnimi dilemami se sooča v okviru finančnih pogajanj in kakšen bi bil za državo optimalen izid pogajanj.

V razpravi so sodelovali tudi evropski poslanci Miha Brejc, Romana Jordan-Cizelj, Ljudmila Novak (vsi iz poslanske skupine Evropske ljudske stranka, EPP) in Borut Pahor (poslanska skupina Evropskih socialistov, PES) ter poslanec največje opozicijske stranke, LDS, Milan M. Cvikl.

Pogovore so lahko zainteresirani neposredno spremljali tudi preko spletne strani http://www.prihodnost-slovenije.si.