Pozor, klopi!

Čeprav se je letos sezona klopov začela kasneje kot običajno, so samo v ljubljanskem Kliničnem centru do zdaj obravnavali že dobrih 100 bolnikov, okuženih s klopnim meningoencefalitisom.

Objavljeno
22. julij 2006 12.23
Klop
Ljubljana - Letos se je sezona klopov, ki traja od marca do oktobra, začela kasneje kot običajno. Kljub temu so samo v Kliničnem centru Ljubljana, ki pokriva širše območje Ljubljane, Gorenjsko in zahodno Slovenijo, že do zdaj obravnavali dobrih 100 bolnikov, okuženih s klopnim meningoencefalitisom. Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred to virusno okužbo, cepivo je varno in učinkovito. Kljub temu se v Sloveniji letno cepi le okoli pet odstotkov prebivalstva, poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).

V Sloveniji je po podatkih IVZ lani zaradi lymske borelioze zbolelo 4123 oseb, zaradi klopnega meningoencefalitisa pa okrog 297 oseb. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Zadnje tedne je idealno vreme za bujno razmnoževanje klopov

Toplo in vlažno vreme, kot ga beleži Slovenija zadnje tedne, je idealno za bujno razmnoževanje klopov in posledično tudi za povečano tveganje okužbe z lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom. Bolezni imata lahko včasih težek potek, najpogosteje so okuženi odrasli, redko pride tudi do smrtnih primerov.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra Ljubljana so zadnje smrtne primere zabeležili v letih 2003 in 2004, ko so letno umrli dva do trije pacienti, pojasnjuje predstojnik klinike Franc Strle. Kot pravi, je na območju, ki ga pokrivajo, z okuženimi klopi najbolj obremenjena kranjska regija.

V celjski bolnišnici - njihov oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja pokriva okoli 15 odstotkov slovenskega ozemlja - ocenjujejo, da je epidemiološka situacija letos podobna kot v minulih letih. Doslej so sprejeli 23 okuženih bolnikov, med njimi so bili trije sočasno okuženi s klopnim meningoencefalitisom in lymsko boreliozo, je v pogovoru pojasnil predstojnik oddelka Gorazd Lešničar.

V celjski regiji so po besedah Lesničarja najbolj obremenjena območja Mozirja, Gornjega Grada, Velenja in Šmartnega ob Paki. Predstojnik celjskega oddelka za infekcijske bolezni je presenečen predvsem nad podatki o nizkem številu ljudi, ki se v Sloveniji odločijo za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.

V Splošni bolnišnici Maribor so letos obravnavali 19 bolnikov, okuženih z virusom klopnega meningoencefalitisa, in 156 bolnikov, okuženih z lymsko boreliozo. Smrtnih primerov ni bilo, le nekaj bolnikov je imelo težji klinični potek, vendar še vedno v okvirih običajne klinične slike. Niso pa zabeležili pomembnih razlik glede stalnega bivališča bolnikov, pravijo v mariborski splošni bolnišnici.

Lymska borelioza

Lymska borelioza je najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, še pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.

Za lymsko boreliozo obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let. Ker cepiva zaenkrat ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov, poudarjajo na IVZ.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis se prav tako prenaša z ugrizom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, to so gozdni delavci in lovci. Na IVZ ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Cepiti se je možno na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih, še poudarjajo na IVZ.