Pravice azilantov pred ustavnim sodiščem

Poslanci LDS in SD bodo pred ustavnim sodiščem spodbijali ustavnost novele zakona o azilu in zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Objavljeno
24. februar 2006 17.24
Ljubljanski Azilni dom za tujce
Ljubljana – Poslanci LDS in SD bodo pred ustavnim sodiščem spodbijali ustavnost novele zakona o azilu v zvezi s t.i. predhodnim policijskim postopkom obravnave prosilca za azil in ukinitvijo brezplačne pravne pomoči prosilcem v postopku na prvi stopnji. Zahtevo za oceno ustavnosti bodo danes vložili tudi glede zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki naj bi bil med drugim sporen zaradi nespoštovanja ustavnega načela delitve oblasti.

Poslanci glede novele zakona o azilu ustavnemu sodišču predlagajo, da do končne odločitve tudi začasno zadrži izvrševanje petega in šestega člena ter pete alineje 17. člena novele, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do težko odpravljivih posledic. 31 poslancev LDS in SD sicer predlaga, da ustavno sodišče razveljavi peti in šesti člen novele, ki kršita ustavna načela pravne in socialne države, enakega varstva pravic, enakosti pred zakonom, pravice do sodnega in pravnega varstva ter učinkovitega pravnega sredstva.

Predhodni policijski postopek je sporen zato, ker lahko policist "zaključi tretma" prosilca za azil in ga obravnava po zakonu o tujcih, še preden pride do procedure po zakonu o azilu, je na novinarski konferenci pojasnil poslanec liberalne demokracije Pavel Gantar. Zavrnil je argumente vladne strani o prilagajanju evropski zakonodaji, saj njene direktive določajo le minimalne standarde.

Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je dodal, da ne velja zniževati relativno visokih standardov na področju azila in da je že dosedanja zakonodaja omogočala zagotavljanje varnosti na meji. Njegova kolegica Majda Potrata je opozorila, da je bila tudi ureditev EU glede azila problematizirana in da se lahko zgodijo spremembe v smeri dvigovanja standardov.

V drugi zahtevi za oceno ustavnosti pa 32 poslancev LDS in SD (predlagatelji čakajo še na podpis poslanske madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec) zatrjuje, da je celoten zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki ukinja t.i. Kosovo protikorupcijsko komisijo, v neskladju z ustavnim načelom delitve na tri veje oblasti. Predvidena parlamentarna komisija bo namreč izvajala nadzorne in izvršilno-upravne funkcije tako do drugih državnih organov kot do posameznih nosilcev javnih funkcij v drugih vejah oblasti.

Poslanci so prepričani še o ustavni neskladnosti določenih delov zakona z načeli pravne države, določnosti pravnih norm, zaupanja v pravo in pravice posameznikov do informacijske zasebnosti. Ustavnemu sodišču tudi predlagajo, da do končne odločitve zadrži izvrševanje celotnega zakona, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do težko popravljivih posledic.

Miran Potrč se je v argumentaciji zahteve med drugim spraševal, ali je prav, da se ukinja samostojna komisija za preprečevanje korupcije, ki je bila samostojen in neodvisen organ na tem področju. Poslanec Socialnih demokratov tudi ne razume očitkov o nedržavotvornosti opozicije, ki naj bi ustavno sodišče zasipavala z ustavnimi pobudami, saj je to ena od dolžnosti opozicije.

Poleg tega je opozicija v tem mandatu vložila pet zahtev, kar je v primerjavi s tisoči primerov na ustavnem sodišču malo, je dodala poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler in opozorila, da bo oblast z zakonom nadzorovala samo sebe in imela tudi popoln vpogled v premoženjsko stanje tistih, ki pripadajo opozicijskim strankam. Omenila je še možnost zlorab v zvezi arhivom in evidencami Kosove komisije.

Trnovšek: Zakon o azilu je usklajen z ustavo

Novela zakona o azilu, ki čaka na ustavno presojo, je usklajena z ustavo in v duhu skupnega evropskega sistema, ki se uvaja na tem področju, je na današnji novinarski konferenci povedal generalni direktor direktorata za upravne in notranje zadeve na ministrstvu za notranje zadeve Bojan Trnovšek. Ob tem je zagotovil, da bo ministrstvo tako kot do sedaj spoštovalo vse odločbe ustavnega sodišča.

Trnovšek je zavrnil enega izmed glavnih očitkov nasprotnikov zakona, da bo lahko policaj v predhodnem postopku preprečil, da bi oseba lahko oddala prošnjo za azil. Ob tem je opozoril, da to ne pomeni odločanja v azilnem postopku. V predhodnem postopku je treba ugotoviti istovetnost in preveriti razloge za oddajo same prošnje, pri prošnjah za azil lahko namreč prihaja tudi do velikih zlorab, je pojasnil. Takšne predhodne postopke po njegovih besedah med drugim poznajo v Franciji.

Glede ukinjanja brezplačne pravne pomoči na prvi stopnji pa gre po besedah Trnovška za možnost, ki jo daje evropska kvalifikacijska direktiva, ki ne predvideva pravnega svetovanja na prvi stopnji. "Država pa mora seveda na drugi in tretji stopnji, Slovenija ima tristopenjski postopek, zagotoviti pravno pomoč," je še povedal Trnovšek.

"Novela zakona je v celoti usklajena s pravni redom EU"

Novela zakona o azilu je bila potrebna, saj je Slovenija članica Evropske unije in si mora vprašanje azila deliti s preostalimi članicami EU, je poudaril Trnovšek. Slovenija mora spoštovati vse zahteve, tako Trnovšek, ki izhajajo iz haaškega programa. Ob uveljavljanju tega programa sta bili sprejeti dve direktivi, ki vodita v smer enotnega azilnega sistema v Evropi. V skladu s tem programom bo azilni sistem enak v vseh državah članicah EU.

Novela zakona je v celoti usklajena s pravni redom EU, tj. s kvalifikacijsko direktivo, medtem ko bo v prihodnosti potrebna še ena sprememba predvsem zaradi uveljavljanja postopkovne direktive, "ki postavlja ta sistem še bolj transparentno ". Čas za njeno implementacijo je do 1. decembra 2007.

MJU: Evropske države nimajo posebnih protikorupcijskih komisij

Na ministrstvu za javno upravo pa opozarjajo, da nobena izmed držav starih članic EU nima posebne protikorupcijske komisije. Poleg tega dosedanja komisija ne odkriva in ne preganja koruptivnih dejanj, temveč zgolj beleži podatke, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Novi zakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ohranja obveznost prijave premoženjskega stanja in dohodkov funkcionarjev, obenem pa po novem določa, da so ti podatki javne informacije. Po novem so strožje določene omejitve glede poslovanja podjetij, v katerih so udeleženi nosilci javnih funkcij, z institucijami, pri katerih opravljajo funkcijo.

Nosilcem javne funkcije je prepovedano opravljanje katere koli dejavnosti v zasebne namene, če bi to lahko vplivalo na objektivno, nepristransko in neodvisno opravljanje funkcije oziroma če bi škodovalo ugledu funkcije ali organa. Zakon ohranja tudi vse omejitve in obveznosti glede sprejemanja daril ter uvaja nekatere sankcije za kršitve.

S predvideno ukinitvijo komisije za preprečevanje korupcije bo dosežena tudi racionalizacija in proračunski prihranki. Komisija ima namreč zaposlenih pet funkcionarjev, ki jih vlada ni dolžna razporediti na druga delovna mesta. Parlamentarna komisija bo prevzela tisti del nalog, ki se nanašajo na izvajanje zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, in predvideva popolno transparentnost premoženja, s tem, da bodo vsi podatki o premoženju javni, še poudarjajo na ministrstvu.

SDS: Opozicija izvaja nedržavotvoren stampedo na ustavno sodišče

V SDS se zavedajo, da ima opozicija pravico vlagati zahteve za ustavno presojo zakonov, a se sprašujejo o njihovi upravičenosti, nujnosti in resnosti. Opozicija želi namreč vsebinska razhajanja s koalicijo predstaviti kot ustavni problem, je na današnji novinarski konferenci ocenil poslanec slovenskih demokratov Rudolf Petan ob opozicijski vložitvi zahtev za presojo ustavnosti novele zakona o azilu in zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Petan je svoje besede argumentiral z besedami, da je opozicija vložila pet takšnih zahtev, v zadnjem mesecu pa že dve. To je ocenil kot onemogočanje normalnega dela in zasipavanje preobremenjenega ustavnega sodišča z zahtevami o presoji "rešitev, ki so evropski standard", je dejal Petan in dodal, da je "takšen stampedo na ustavno sodišče nedržavotvoren".

Glede ukinitve t.i. Kosove komisije je poslanec največje vladne stranke ponovil, da ni preganjala pravih kršiteljev zakonov, ampak le kakšnega občinskega funkcionarja. Ugotovitve javnomnenjske raziskave komisije o porastu korupcije pa so lahko prav argument za ukinitev komisije, saj to kaže na njeno neučinkovitost, je argumentiral Petan.

Glede novele zakona o azilu pa je dejal, da gre za evropske rešitve, zato ne razume, kako bi bila lahko sporna. Poleg tega je Slovenija mejna država in zato mora biti bolj odgovorna na področju varnosti ter si ne more privoščiti "unikatnih rešitev". V zvezi s t.i. predhodnim policijskim postopkom pa je poudaril, da omogoča pospešitev postopkov, poleg tega pa policija v postopku sodeluje s pristojnim organom znotraj notranjega ministrstva.