Prebili so se skozi zakon o javnem redu in miru

Odbor za notranjo politiko je zakon o varstvu javnega reda in miru pripravil za drugo obravnavo. Zavrnili pa so tudi drugi Guličev (LDS)predlog zakona o verski svobodi in verskih skupnostih.

Objavljeno
13. april 2006 17.36
Ljubljana - Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se je v nadaljevanju v sredo začete seje prebil čez več kot 60 dopolnil predloga zakona o varstvu javnega reda in miru in ga pripravil za drugo parlamentarno obravnavo.

Opozicijska LDS je poskušala z dopolnili preprečiti, da bi se določene pristojnosti, ki jih ima sedaj policija, prenesle na mestne redarje, vendar niso uspeli. V LDS močno nasprotujejo uvajanju t.i. "občinske policije", zato nasprotujejo tudi predlogu zakona, ki naj bi urejal občinsko redarstvo.

Vlada pa na drugi strani meni, da bo zakon zagotovil bolj učinkovito delo policistov in večjo varnost državljank in državljanov. V opoziciji se bojijo, da bodo preveč ohlapna določila brez ustreznih varovalk le stopnjevala policijsko represijo, zmanjšala pa bi se lahko tudi pravna varnost državljanov.

Društva ostajajo nepridobitne organizacije

Odbor je sicer opravil tudi razpravo v okviru druge obravnave predloga zakona o društvih, največ pozornosti pa so namenili definiciji neprofitnega delovanja in odgovornosti za delovanje društva.

Na koncu so podprli koalicijski predlog, da ni dovoljeno ustanavljanje ali delovanje društva za doseganje pridobitnega namena ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost. Odbor je sprejel tudi koalicijsko dopolnilo, po katerem društva v javnem interesu ne morejo ustanoviti osebe javnega prava, prav tako pa ne smejo biti njegovi člani.

Glede odgovornosti nosilcev funkcij v društvu, so želeli v opozicijski SD razširiti odgovornost za zakonito poslovanje na celotno društvo, zastopnika društva in člane izvršilnega ali upravnega organa društva. V LDS pa so predlagali črtanje celotnega člena o odgovornosti. Odgovornost za delovanje društva, v primeru nepravilnosti, namreč ugotavljajo pristojni organi, je pojasnjeval poslanec LDS Milan Petek.

Koalicijske stranke pa so želele omejiti odgovornost, in sicer, da bi odgovorne osebe odgovarjale le do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim dejanjem. Odbor je prisluhnil argumentom koalicijskih strank in podprl njihovo dopolnilo.

Zavrnili tudi drugi Guličev zakon o verski svobodi in verskih skupnostih

Isti odbor je v okviru drugega branja opravil razpravo o že drugem predlogu zakona o verski svobodi in verskih skupnostih opozicijskega poslanca LDS Aleša Guliča. Člani odbora so se z osmimi glasovi za in tremi proti odločili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, o dokončni usodi predloga pa se bo odločalo na plenarnem zasedanju.

Po mnenju Guliča je javna razprava pokazala, da so rešitve, ki jih predlaga v zakonu, za državljane, države in vernike dobre. Zakon določa jasno ločitev države in verskih skupnosti, onemogoča privilegiranje ene verske skupnosti, hkrati pa ne otežuje registracije in delovanja manjših verskih skupnosti, je pojasnil Gulič. Zakon tako po njegovem mnenju prinaša enakost in enakopravnost verskih skupnosti.

Guličevem predlogu nasprotuje vlada, saj meni, da je celoten koncept zakona zastavljen na napačni interpretaciji načela verske svobode in ločitve države in verskih skupnosti, je povedal direktor vladnega urada za verske skupnosti Drago Čepar. Vlada meni, da plačevanje prispevkov za socialno varnost duhovnikov ni v nasprotju z načelom ločitve države od verskih skupnosti. Ukinitev sedanjega načina izvajanja verske duhovne oskrbe v vojski in v zavodih za prestajanje kazni zapora pa po mnenju vlade ne povečuje verske svobode. Poleg tega je vlada 16. februarja v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog zakona o verski svobodi, ki bo po njenem mnenju celoviteje uredil to področje, zato ne podpira predloga Guliča.

Slednji pa ocenjuje, da je mnenje vlade pristransko, predvsem do večjih verskih skupnosti, zavrnil je tudi Čeparjeve navedbe, da zakon ukinja duhovnike v vojski, policiji, bolnišnicah in drugih institucijah. "Mi tega ne ukinjamo, samo pravimo, da mora to veljati za vse verske skupnosti," je pojasnil Gulič.

Koalicijski poslanec DeSUS Vili Rezman je povedal, da ne bodo podprli predloga, prav tako pa ne bodo podprli vladnega zakona. Predsednica odbora iz vrst NSi Mojca Dolinar Kucler je povedala, da bo stranka predlogu nasprotovala iz istih razlogov, kot je nasprotovala prvemu Guličevem predlogu, prepričani pa so tudi, da je vladni zakon ustreznejši.

Predlogu nasprotujejo tudi v SDS, saj ni v skladu z načeli demokratične družbe. Predlog udejanja izločitev verskih skupnosti iz države in ne povečuje verske svobode, temveč ravno obratno, je povedal poslanec SDS Mitja Ljubeljšek in dodal, da je predlog bolj restriktiven kot "nekdanja jugoslovanska zakonodaja". Poslanec SD Matjaž Han pa je napovedal, da bo podprl predlog zakona, ker meni, da je njegov namen dober. Poleg tega pa se da zakon v nadaljevanju parlamentarnega postopka tudi popraviti.

Odbor za okolje potrdil novelo zakona o nepremičninskem posredovanju

Odbor DZ za okolje in prostor je v drugi obravnavi potrdil dopolnjena predloga zakona o meteorološki dejavnosti in novele zakona o nepremičninskem posredovanju. Pri slednji, ki natančneje regulira to področje v delu, kjer se je v dosedanji praksi dveletnega izvajanja zakona izkazalo za potrebno, so med drugim upoštevali predlog združenja za poslovanje z nepremičninami glede pravice nepremičninskih družb o pridobitvi podatkov o blokiranih računih naročiteljev.

Dopolnila so bili sicer večinoma redakcijske narave, upoštevali so tudi pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Predlagatelj zakona, ministrstvo za okolje in prostor, pa je zavrnil predlog dopolnila, ki ga je vložila poslanska skupina SD, da bi zaradi spremljanja opravljanja strokovnih izpitov in svetovanja ter sodelovanja pri pripravi kataloga potrebnih znanj zakon določal ustanovitev posvetovalnega delovnega telesa.

Z novelo zakona, ki je bil sprejet leta 2003, naj bi sicer utrdili sistemski cilj zakona kot instrumenta varstva potrošnikov, zaščite javnega interesa in skrbi za nadaljnji razvoj nepremičninske stroke. Glavne spremembe so med drugim pri plačilu za posredovanje, izpolnjevanju pogojev za prodajo nepremičnin pri investitorjih, ki gradijo za trg, vsebini pogodb o posredovanju, razlogih za trajni in začasni odvzem licence posredniku ter kazenskih določbah zakona.

V novelo je vključeno dopolnilo Združenja za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije, da ima nepremičninska družba pravico, da od Banke Slovenije pridobi podatke o blokiranih transakcijskih računih fizičnih oseb, ki nastopajo kot naročitelji ali kot tretje osebe pri prometu z nepremičninami.

Odbor je sprejel tudi nekaj dopolnil k predlogu zakona o meteorološki dejavnosti, ki med drugim ureja opravljanje državne meteorološke službe in izvajanje meteoroloških opazovanj na meteoroloških postajah.