Tiskane izdaje
Da so liberalni demokrati tudi uradno zavrnili sodelovanje v ponujenem partnerstvu za razvoj, ni ravno presenetljiva vest. Po vsem, kar se je z njimi in okoli njih dogajalo zadnje čase, bi bilo presenečenje, če bi ponudbo sprejeli. Pač pa je svojevrstno presenečenje, da so socialni demokrati odložili nadaljevanje pogajanj o zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Doslej so bili – vsaj z opozicijske strani – prav oni njihova gonilna sila.
Predsednik SD Borut Pahor sicer govori o predahu, ki si ga je treba vzeti, da se razgrete strasti pomirijo in da bo javnost spoznala, da ima on prav (tukaj nekoliko prikrajamo njegove besede). Vendar so začasni predahi včasih bolj trajni kot dokončne prekinitve. Razgrete strasti, o katerih govori, so namreč v tej državi razgrete že dolgo časa. Poleg tega pa ta razgretost tokrat velja najprej za njegovo lastno stranko. Poziv k predahu v pogajanjih je razumeti predvsem kot željo po zaustavitvi notranjega odpora v SD.
Za ne tako majhen del članstva kratko malo ni sprejemljivo, da ima stranka tako defenzivna stališča glede vojnih zakonov in da denimo zaveznica zveze borcev v parlamentu postaja liberalna demokracija, ne več SD. Tudi se jim ne zdi normalno, da glede zakona o žrtvah vojnega nasilja SD brani stališča vladne koalicije pred kritikami iz vrst LDS. Kot bi se svet postavil na glavo. In ni jim prav, da se prek partnerstva za razvoj socialni demokrati toliko približujejo vladni koaliciji in vodilni vladni stranki.
Tovrstna Pahorjeva politika, kot kažejo raziskave javnega mnenja, daje rezultate v splošni javnosti, povzroča pa težave v interni. Tudi ta je pomembna, za vsako stranko. Če bi te težave v SD dosegle tako stopnjo, kot so jo v LDS, bi se to poznalo tudi na javnomnenjskem ratingu stranke in samega Pahorja. Zato potrebujeta predah tako predsednik kot stranka.
Da pa bi zaradi paktiranja z nekdanjimi komunisti v zadevah vojnih zakonov utegnili imeti tudi na koalicijski strani težave z interno javnostjo, kaže njihova dobrohotna pripravljenost sprejeti predlog o predahu. Kot da bo vsem prišel prav.
