Predrago cepljenje proti klopnemu meningitisu

Klopni meningoencefalitis (KME) postaja vse večji javnozdravstveni problem. Precepljenost je pri nas zelo nizka, kar je po mnenju strokovnjakov posledica visoke cene cepljenja. Zato si prizadevajo, da bi cepljenje vsaj delno sofinancirala država. Mateja Celin

Slovenija sodi med endemska območja KME, po pogostosti pojava bolezni na 100.000 prebivalcev pa je v vrhu Evrope, takoj za Litvo in Latvijo. Med obolelimi je več moških kot žensk, največ na Gorenjskem in Koroškem, vendar se KME pojavlja v vseh slovenskih regijah. Bolezen se pojavlja od maja do novembra, največ obolenj je vsako leto v juliju in avgustu, potek pa je težji in smrtnost višja pri starejših bolnikih, čeprav lahko hude nevrološke posledice pri težjem poteku bolezni prizadenejo tudi otroke, ki jih je slaba četrtina vseh obolelih za KME v Sloveniji.

Kot je povedal prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, je zdravljenje simptomatsko, lahko le blažimo bolezenske znake z zdravili proti bolečinam in vročini. Posledice KME (glavoboli, paraliza, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije) so lahko trajne.

Slaba precepljenost

Kljub visoki incidenci je precepljenost v Sloveniji komaj 10-odstotna. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so okužbi izpostavljene pri delu, plača ga delodajalec, zaposlenim v slovenski vojski pa ministrstvo za obrambo. Za vse druge je samoplačniško. Bazično cepljenje za vzpostavitev odpornosti vsebuje dva odmerka v razmiku enega meseca (priporočeno je cepljenje pozimi, da se do pomladi in pojava klopov vzpostavi odpornost) ter tretjega čez eno leto, nato pa poživitvene odmerke, najprej čez tri leta, nato vsakih pet let. Cena cepljenja se giblje okrog 30 evrov za odmerek, torej bazično cepljenje stane 90 evrov.

Epidemiolog dr. Evgen Janet iz ZZV Ravne in specialistka javnega zdravja dr. Metka Hudopisk se strinjata, da predrago cepljenje vpliva na visoko obolevnost v državi. »Za izboljšanje potrebujemo celovit sistemski pristop, npr. sofinanciranje zavarovalnice, podobno avstrijskemu modelu, kjer bi država pokrila strošek cepiva,« pravi Janet. Ministrstvu za zdravje so to možnost že predlagali, pripravljajo še analizo stroškovne učinkovitosti. »Zdravljenje KME stane od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč evrov za pacienta. Cepljenje se bolj izplača,« meni Janet.

V Avstriji cepljenje financira zavarovalnica, s čimer so precepljenost v 25 letih zvišali s 6 odstotkov na 86 odstotkov. Tudi v Nemčiji in Švici zavarovalnica plača cepljenje v rizičnih območjih države. Strle pravi, da sofinanciranje za KME predlagajo vsako leto, a brez uspeha, uvedba rednega cepljenja proti HPV (humani papiloma virus, povezan z nastankom raka materničnega vratu) pa je še zmanjšala možnost za sofinanciranje drugih cepiv, saj je cepivo za HPV izjemno drago. »Stališče države je, da dobi čim več, čim prej, za čim manj denarja. Pri cepljenju za KME pa takojšnjih učinkov ne bi bilo, razen če bi hitro precepili velik del prebivalstva,« pravi Strle. Bolezni, ki se prenašajo s človeka na človeka, lahko namreč z 90- ali 95-odstotno precepljenostjo izkoreninimo, kar pomeni, da tudi tistih 5 ali 10 odstotkov necepljenih ne bo zbolelo, saj so cepljeni vsi drugi in je širjenje bolezni onemogočeno. »Pri KME pa nič ne pomaga, tudi če so vsi drugi cepljeni. Zboli lahko vsak, ki ni cepljen. V tem smislu tukaj ni dodane vrednosti za državo.« Info