Tiskane izdaje
Celovec - Deželna volilna komisija na avstrijskem Koroškem je danes preložila odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah, ki ga načrtuje Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) deželnega glavarja Jörga Haiderja. Komisija se bo ponovno sešla 29. maja ob 16. uri.
Razlog za preložitev odločitve o izvedbi posvetovalnega referenduma je izvedensko mnenje avstrijskega strokovnjaka za državno in ustavno pravo Bernda-Christiana Funka, ki je bilo posredovano tudi vsem trem poklicnim sodnikom, članom volilne komisije.
V svojem stališču Funk ugotavlja, da načrtovano glasovanje, na katerem naj bi se prebivalstvo opredelilo do treh možnosti za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, ni v skladu z zakoni. Za topografsko vprašanje je namreč pristojna republika Avstrija na zvezni ravni, ne pa dežela Koroška.
Vodja ustavnega oddelka pri deželi Koroški Gerold Glantschnig pa po navedbah Haiderjevega tiskovnega referenta Stefana Petznerja meni, da je dežela Koroška vsekakor pristojna za izvedbo posvetovalnega referenduma.
Petzner: Sodnikom bomo dali priložnost
Kot je po današnji prekinjeni seji sporočil Petzner, bodo sedaj dali sodnikom, ki so poleg treh predstavnikov BZÖ in treh socialdemokratske stranke (SPÖ) ter predstavnika ljudske stranke (ÖVP) in dežele Koroške člani deželne volilne komisije, priložnost, da se seznanijo z Glantschnigovimi stališči. Na današnji seji pa je komisija zavrnila zahtevo SPÖ, da naj bi pridobili tudi Funkovo oceno Glantschnigovega stališča.
S tem ostaja odprto tudi vprašanje, ali bodo med referendumska vprašanja vključili osnutek uredbe za dvojezično topografijo, ki ga je pripravil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel. To je namreč predlagal koroški deželni glavar Haider.
V skladu s prvotnim predlogom naj bi se na referendumu povprašalo, ali se dvojezične krajevne table postavijo v občinah s 15-odstotnim manjšinskim deležem, in tam samo v krajih s 15 odstotki Slovenci, ali se postavijo v krajih z 20-odstotnim manjšinskim deležem, in tam samo v krajih z 20 odstotki slovenske manjšine, ali pa se sploh ne postavijo in vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov s tem ostane odprto. Če bi povprašali tudi o Schüsslovi uredbi, bi morali črtati eno izmed treh prvotnih vprašanj, ker so dopustna le tri.
