Primer spolnega nadlegovanja za SV še ni končan

Ljubljana – Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je obravnavala primere domnevnih kršitev pravic pripadnikov v Slovenski vojski (SV), tudi domnevne primere suma spolnega nadlegovanja. Člani komisije so se strinjali, da je treba takšne pojave preprečevati oziroma zmanjšati na najmanjšo možno mero. Sprejeli so sklep, da ministrstvo za obrambo najkasneje v treh mesecih pripravi natančno poročilo o konkretnem primeru, povezanem z dvema pripadnicama SV, pa tudi natančno poročilo o oceni stanja v SV na področju varovanja človekovih pravic.

Člani komisije so ministrstvo tudi pozvali, da komisiji najkasneje v mesecu dni predstavi že vzpostavljene mehanizme za preprečevanje kršitev človekovih pravic in varovanja dostojanstva zaposlenih v SV ter morebitne pomanjkljivosti pri njihovem izvajanju.

Minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik Albin Gutman sta na seji sicer opozorila na ukrepe za preprečevanje kršitev človekovih pravic. Vendar je Majda Širca (LDS), ki je predlagala obravnavo domnevnih kršitev pravic pripadnikov v SV in tudi danes sprejete sklepe, poudarila, da je treba navesti tudi morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju omenjenih mehanizmov.

Širca: Ne gre za izoliran primer

Majda Širca opozarja, da naj bi šlo v konkretnem primeru za sum spolnega nadlegovanja, šikaniranje, grožnje in druge oblike nesprejemljivega kršenja človekovih pravic dveh pripadnic SV, poleg tega pa tudi za sum kršitve vojaške discipline z elementi kaznivega dejanja. Ob tem je poudarila, da ne gre za izoliran primer. Vprašanje kršenja človekovih pravic v SV je široko in ni sanirano, je dejala.

Kot je dejal minister za obrambo Erjavec, doslej ni bilo pokazateljev, da so v SV na področju človekovih pravic in enakih možnosti nerešeni problemi. V ministrstvu oziroma v SV vse od osamosvojitve, še zlasti pa po letu 2002, posebno pozornost namenjajo zagotavljanju enakopravnosti in enakih možnosti ne glede na spol. Rezultat takšne politike je dejstvo, da je v stalni sestavi SV dobrih 15 odstotkov žensk, kar je veliko tudi glede na primerljive vojske.

Erjavec za varuha vojakovih pravic

O pobudi za varuha vojakovih pravic, ki jo je konec maja podal predsednik odbora DZ za obrambo Anton Anderlič (LDS), pa je dejal, da si sam že od nastopa funkcije ministra prizadeva za to. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek mu je sicer dejal, da je pobud s tega področja sorazmerno malo, manj kot deset na leto, Hanžek pa tudi ne podpira ustanovitve institucij varuhov na področjih, ki jih že sam pokriva. Institut varuha vojakovih pravic bo urejal zakon o službi v SV, ki ga pripravljajo in je v medresorskem usklajevanju, je še dejal Erjavec.

V vrstah SV od tatvin do ponarejenih spričeval

Po besedah načelnika Generalštaba SV Gutmana primer tako za SV kot za ministrstvo ni zaključen. Zagotovil je, da bo opravljena analiza primera. Dotaknil pa se je tudi problema 17. bataljona vojaške policije in premeščanja v tem bataljonu. Kot je dejal, je bilo v njem približno 25 posameznikov, ki so imeli na vesti različne prekrške – od tatvin do ponarejenih spričeval. Premestitve so bile zato potrebne. Vendar so se zatekli k sindikatu, češ da so bili premeščeni nezakonito, je dejal Gutman. Do sredine prihodnjega leta bodo enoto uspeli sanirati, je napovedal.

Predsednica sveta Sindikata vojske, obrambe in zaščite (SVOZ) Mileva Štukelj je dejala, da je v SV "kar nekaj" spolnega nadlegovanja, šikaniranja in poniževanja. Sindikat je komisiji posredoval obširno dokumentacijo o domnevnem kršenju pravic dveh pripadnic 18. bataljona za Radiološko kemično in biološko obrambo (RKBO) v vojašnici v Kranju.

Obravnava primera sicer že teče pri varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku. Postopek pri varuhu je zaupne narave, javnost pa bodo seznanili z ugotovitvami, napovedujejo v uradu varuha.

Potrata: Odnosi v SV so skaljeni

Predsednica komisije Majda Potrata (SD) je dejala, da se ne more otresti občutka, da so odnosi v SV skaljeni in da je bilo človekovo dostojanstvo prizadeto. Podpira idejo o varuhu vojakovih pravic, vendar pa bi moral biti institut varuha po njenem mnenju zunaj vojaškega sistema in ohraniti bi moral popolnoma neodvisno pozicijo.

Uhan: Potrebujemo več informacij

Marjetka Uhan (NSi) je dejala, da je za NSi spolno nadlegovanje, šikaniranje in kršenje človekovih pravic nesprejemljivo. Vendar pa po gradivu težko sodi, kaj se je res dogajalo v SV. Potrebujemo več informacij in sodelovanja prizadetih, je ocenila.

Eva Irgl (SDS) pa je dejala, da se takšne stvari preprosto ne bi smele dogajati, če pa so se zgodile, jih je treba reševati. Opozorila je tudi na to, da je treba obe prizadeti vojakinji zaščititi.