Priprave na referendum na vrhuncu

Ljubljana - Volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan referenduma o zakonu o RTV Slovenija v tujini (25. septembra), lahko samo še danes Republiški volilni komisiji (RVK) pisno sporočijo, da želijo glasovati po pošti iz tujine oziroma na enem od diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) v tujini. Izteka pa se tudi rok za volivce s prebivališčem v tujini, ki lahko le še danes sporočijo, da želijo glasovati po pošti oziroma na območju Slovenije.
Volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji morajo izpolniti zahtevek, v katerem navedejo osebne podatke, točen naslov stalnega prebivališča v Sloveniji in sedež DKP, na katerem želijo glasovati. Svoj glas bodo lahko oddali v nedeljo, 25. septembra, med 9. in 17. uro po lokalnem času.

Zahtevek za glasovanje po pošti pa vsebuje osebne podatke volivca, točen naslov stalnega prebivališča v Sloveniji in natančen naslov v tujini, na katerega bo volivec prejel volilno gradivo. Volivci s prebivališčem v tujini, ki so že vpisani v posebni volilni imenik teh državljanov, morajo izpolniti zahtevek za glasovanje po pošti, v katerem navedejo osebne podatke, točen naslov prebivališča v tujini in naslov v tujini, na katerega bodo prejeli volilno gradivo.

Volivci s prebivališčem v tujini, ki želijo državljansko dolžnost opraviti na volišču v Sloveniji, pa morajo poleg osebnih podatkov in naslova v tujini navesti še njihovo zadnje stalno prebivališče v Sloveniji. Če niso imeli prebivališča v Sloveniji, morajo vpisati naslov prebivališča enega od staršev, če pa tudi starši niso prebivali v Sloveniji, morajo navesti občino in kraj, kjer bi želeli uresničevati volilno pravico.

Seveda pa bodo lahko volivci s prebivališčem v tujini svoj glas oddali tudi na DKP, na območju katerega so vpisani v posebni volilni imenik državljanov brez stalnega prebivališča v Sloveniji. Pri ugotavljanju izida po pošti iz tujine bo RVK upoštevala glasovnice, ki bodo do petka, 30. septembra, do 12. ure prispele na okrajno volilno komisijo ali na RVK.

Možno bo glasovati na 33 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini, in sicer v Atenah, Beogradu, Berlinu, Bernu, Bratislavi, Bruslju, Budimpešti, Buenos Airesu, Canberri, Celovcu, na Dunaju, v Haagu, Koebenhavnu, Londonu, Madridu, Moskvi, Muenchnu, New Yorku, Ottawi, Parizu, Pragi, Podgorici, Rimu, Sarajevu, Skopju, Stockholmu, Tokiu, Torontu, Trstu, Varšavi, Vatikanu, Washingtonu in v Zagrebu.

Republiška volilna komisija (RVK) je sicer v časnikih Delo, Dnevnik in Večer objavila besedilo zakona, o katerem bodo volivke in volivci odločali 25. septembra, in akt o razpisu referenduma, ki vsebuje referendumsko vprašanje.
__________________________________________________________________

Kaj vsebuje veljavni in kaj novi zakon o RTV Slovenija?

Novi zakon o Radioteleviziji Slovenija v primerjavi s še veljavnim zakonom prinaša predvsem spremembe v sestavi in pristojnostih organov RTVS. Med pomembnejšimi spremembami bi zakon, če bo na referendumu potrjen, zamenjal 25-članski sveta zavoda z 29-članskim programskim svetom, povečal pristojnosti generalnega direktorja v primerjavi z veljavnim zakonom ter uvedel poseben parlamentarni televizijski program.

Sedanji organ upravljanja javnega zavoda je svet RTVS. Med 25 člani organa upravljanja jih pet imenuje državni zbor glede na zastopanost parlamentarnih strank, po enega člana pa imenujeta italijanska in madžarska narodna skupnost. Preostale člane sveta neposredno imenujejo ljubljanska in mariborska univerza, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo slovenskih filmskih delavcev, Društvo slovenskih glasbenikov in Društvo slovenskih skladateljev, Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Svet invalidskih organizacij Slovenije, Zveza športnih organizacij Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Zadružna zveza in Kmečka zveza, organizacije in stranke upokojencev, sindikati, Mladinski svet Slovenije in Zveza prijateljev mladine ter verske skupnosti. Tri člane pa izmed sebe izvolijo zaposleni.

Po novem “okrepljeni” svet zavoda

Po novem zakonu pa bi dosedanji svet zavoda zamenjal 29-članski programski svet. Pet članov bi na predlog političnih strank imenoval državni zbor, po enega člana italijanska in madžarska narodna skupnost ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dva člana imenuje predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti, tri pa izvolijo zaposleni v zavodu. Državni zbor po novem zakonu na predlog gledalcev in poslušalcev, univerz, društev in drugih organizacij civilne družbe imenuje še 16 članov programskega sveta.

Novi zakon poleg tega postavlja omejitev, da v programski svet ne morejo biti izvoljene osebe, ki so bile v obdobju desetih let pred imenovanjem člani organov političnih strank, poslanci ali uslužbenci Evropskega parlamenta ter funkcionarji državnih in lokalnih organov. Stari zakon je članstvo v svetu omejeval za državne funkcionarje, člane vodstev političnih strank in zaposlene v RTV Slovenija.

Od večjih do manjših pristojnosti

Svet RTVS ima po starem zakonu bistveno večje pristojnosti kot programski svet po novem zakonu. Sedanji svet tako imenuje in razrešuje generalnega direktorja, direktorja televizijskih in direktorja radijskih programov, direktorje narodnostnih programov in odgovorne urednike. Poleg tega sprejema statut in finančni načrt, vladi predlaga spremembo višine rtv prispevka ter določa programske standarde in programske zasnove.

Po novem zakonu pa se nekatere pristojnosti prenesejo na generalnega direktorja in nadzorni svet. Programski svet pa naj bi imel pristojnosti predvsem s področja programov in bi zastopal interese javnosti. Zakon predvideva, da programski svet imenuje in razrešuje generalnega direktorja, k ostalim imenovanjem direktorjev pa daje le soglasje. Soglasje daje tudi k statutu zavoda, k finančnemu načrtu pa zgolj mnenje. Sicer pa sprejema programske standarde in programske sheme ter obravnava pripombe in predloge poslušalcev in gledalcev.

Vloga generalnega direktorja odgovornejša

Kot rečeno, se z novim zakonom precej pristojnosti prenaša na generalnega direktorja zavoda. Po veljavnem zakonu namreč generalni direktor organizira in vodi poslovanje javnega zavoda, imenuje vodje organizacijskih enot ter usklajuje delo direktorjev programov in vodij organizacijskih enot.

Po novem pa bi generalni direktor vodil tudi strokovno-programsko delo javnega zavoda. Tako imenuje in razrešuje tudi direktorja radijskih in televizijskih programov, odgovorne urednike programov ter druge vodstvene delavce, ki jih določa statut. Med njegovimi pristojnostmi je tudi vodenje socialnega dialoga s predstavniki sindikatov v javnem zavodu in sklepanje kolektivnih pogodb.

Porazdelitev pristojnosti med več organov

Nekaj pristojnosti sedanjega sveta zavoda se z novim zakonom prenaša tudi na nadzorni svet - organ, ki nadomešča sedanji nadzorni odbor. Ta med drugim nadzira poslovanje RTVS, pregleduje finančni načrt in nadzoruje vodenje poslovnih knjig. Sedanji nadzorni odbor ima sedem članov; pet jih imenuje državni zbor, dva pa izvolijo delavci zavoda.

Med pristojnostmi novega nadzornega sveta pa novi zakon predvideva sprejemanje statuta in finančnega načrta zavoda, določanje cene storitev in način plačevanja rtv prispevkov in nadziranje poslovanja zavoda. Nadzorni svet šteje enajst članov, med njimi jih pet imenuje državni zbor in štiri vlada, dva pa izmed sebe izvolijo zaposleni.

Med novostmi, ki jih veljavni zakon ne pozna, novi zakon o RTV Slovenija predvideva tudi uvedbo posebnega nacionalnega televizijskega programa. Ta bi bil namenjen neposrednim prenosom sej državnega zbora in njegovih delovnih teles ter celovitemu informiranju javnosti o vsem drugem parlamentarnem dogajanju.