Promet se sicer seli na obvoznico, vendar onesnaženje ostaja

Povprečne mesečne količine smrtonostnih delcev PM10 v glavnem mestu še vedno presegajo dovoljene omejitve.

Objavljeno
11. januar 2012 15.34
Samo Petančič, Ljubljana
Samo Petančič, Ljubljana
Ljubljana – Povprečne mesečne količine smrtonostnih delcev PM10 v glavnem mestu še vedno presegajo dovoljene omejitve. Strokovnjaki opozarjajo, da del onesnaženja morda ni ustvarjen v glavnem mestu.
Delci, zaradi katerih Ljubljančani po podatkih zdravstvenih ustanov umiramo leto prej kot drugi Slovenci, nastajajo s prometom, pri ogrevanju stanovanj, v industriji in pri pridobivanju energije. Strokovnjaki opažajo, da niti nekateri občinski ukrepi ne zadostujejo. Promet se iz mestnega središča namreč zgoščuje na obvoznici, rezultati pa so podobni.

Na mestnem oddelku za varstvo okolja (OVO) pravijo, da ima Ljubljana zaradi kotlinske lege izrazito neugodne klimatske razmere, kar se kaže v neprevetrenosti mestnega središča v obdobju temperaturne inverzije. Izmerjena stopnja onesnaženosti letno močno niha in ni odvisna zgolj od onesnaževanja, ampak tudi od vremena. Kot poudarjajo, je zrak, ki ga dihamo v glavnem mestu, bistveno boljši kot v preteklih letih in desetletjih. Onesnaženje z žveplovim dioksidom se je znižalo na skoraj zanemarljivo raven, prav tako se postopoma zmanjšuje onesnaženje z delci PM10, ki so sicer v vsej državi danes najbolj problematični.

Prvih pet let programa varstva okolja je mimo

Po evropski uredbi o kakovosti zunanjega zraka bi smela biti dovoljena količina delcev PM10 presežena le 35-krat na leto, v Ljubljani pa je še vedno več kot 40-krat. Povprečje leta 2009 je bilo tako 47,1, predlanskim 42,9 in lani 41,8 preseganja.

Kazni zaradi čezmernega onesnaževanja bo sicer plačevala država, vendar tudi občine k pospešenemu boju proti umazanemu zraku zavezuje vrsta aktov. Morda najpomembnejši je operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, ki je bil pripravljen na državni ravni.

Pomemben projekt, s katerim poskušajo izboljšati ekološke razmere v Ljubljani, je mestni program varstva okolja. Velja za obdobje od leta 2007 do 2013, na OVO pa med ukrepi, s katerimi rešujejo mestno problematiko onesnaženja, navajajo predvsem postopno zapiranje mestnega središča za promet, uvedbo kartice urbana, prikazovalnike na postajališčih mestnega javnega prometa, za okolje manj škodljiva vozila v občini in javnih podjetjih, novega koordinatorja za kolesarjenje ter uvedbo Bicikl(j)a in parkirišč P + R. Opozorili so tudi na lokalni energetski koncept.

Zadnja leta sicer opažajo zmanjševanje onesnaženosti v središču. Poleg prometa zrak onesnažujejo kurišča in gradbišča in veliko drugih virov, zato je bo besedah predstavnikov OVO težko reči, kateri ukrep največ prispeva k bolj čistemu zraku.

Omejevanje prometa le delno v pristojnosti MOL

Veliko občanov kritično presoja gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom – še zlasti glede na pričakovanja, da bo ta del mesta sčasoma postal območje, namenjeno zgolj pešcem in kolesarjem. Občinarji odgovarjajo, da garažna hiša tako kot uvajanje enosmernih ulic skupaj z omejitvami parkiranja posredno vpliva na čistejši zrak, ker se je zmanjšalo število avtomobilov, ki krožijo po mestu v iskanju parkirnega prostora.

Na občini sicer ugotavljajo, da se onesnaženost z delci PM10 zmanjšuje, vendar jih je še vedno preveč. Tudi promet, eden glavnih krivcev onesnaževanja, je po njihovem le delno v pristojnosti občine, saj ta ne more vplivati na zmanjšanje tranzitnega prometa po obvoznici. Poleg tega kaže, da je onesnaženost z delci mnogo bolj povezana z daljinskim prenosom kot pa z lokalnimi onesnaževalci. Veliko za zdravje nevarnih delcev v Ljubljano zaradi njene neugodne lege očitno pride od drugod. Delci niso vidni, zato nanje nismo pozorni, so pa nevarni.